Ta blog je nadaljevanje bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI). Namenjen je iskalcem Gospoda, ki jim je bil omenjeni blog všeč in koristen, in so 'preštudirali' vsaj ključne zapise: št. od 20 do 25; št. 28, ter vse nad 33, z najpomembnejšim, zaključkom: GOSPODOVA POSLANICA ZA NOVI ČAS (KLIKNI) - skupaj s komentarji. Vesel bom komentarjev, vprašanj, spoznanj ali navdihov takšnih skrajno redkih iskrenih duš.

Vsekakor priporočam branje zapisov od 1. naprej, ker se sporočila navezujejo in dopolnjujejo.

sobota, 12. avgust 2017

50. Sv. Cerkvi in vsem: zakaj je sv. Favstina Najsvetejša?

Vzemite si čas za Usmiljenje
  
Po tej skrivnosti se razlikujem od drugih duš,
na Zemlji in v nebesih 
12.8.17, sob.

Danes bom o sveti Favstini Kowalski napisal, ker jo Cerkev še zdaj ne prepozna v polni luči. In druge svetnike raje slavi, ker so bili bolj vidni svetu, in tudi politični, a so v nebesih le Favstinini služabniki, ker v Palači je veliko soban, in niso vse enake. Enost duš v nebesih ne pomeni, da so vse enake, ampak da so si enotne v Ljubezni z Gospodom.

Bistvo karizme sv. Favstine ni v edinstvenosti, kajti takšno karizmo so živeli tudi nekateri drugi svetniki, predvsem svetnice (npr. sv. Mala Terezija, sv. Gemma Galgani …), je pa najsvetejše. Da bo katoliška teologija to lahko bolje razumela in sprejela, si moramo nekaj Nauka sposoditi pri so-religiji, ki Ljubi Gospoda in oznanja Prvo Božjo zapoved o Ljubezni z Njim že dlje časa od Svetega Pisma. No, tam izvemo, da ima duša iskalka, oziroma že Božja služabnica, lahko različne odnose z Gospodom:

-lahko ima nevtralen, zadržan odnos (stopnja začetnika),
-lahko Mu je predana služabnica,
-lahko Mu je prijateljica,
-lahko Mu je starš (npr. Jezuščku v jaslicah),
-lahko Mu je sin ali hči,
-lahko pa Mu je Nevesta.

Biti v odnosu Ženin - nevesta z Gospodom, je najvišji od vseh odnosov, ki prinaša velike dušne sladkosti. Tudi drugi odnosi z Gospodom so enakovredni, vsi so predano služabništvo, a PARTNERSKI odnos z Njim je najvišja, končna stopnja. V čivku št. 41, smo citirali Jezusa, ki je sv. Brigiti Švedski dejal:

-Izdali so Me tisti, ki jedo Moj kruh.
-Tako zdaj delajo proti Meni duhovniki, ki so Moji izdajalci.
-Jaz sem tako kot nevesta ali ženin pripravljen izpolniti vso njihovo voljo, oni pa Me izdajo.

Jezus je lahko torej čisti duši v končnem stadiju Poti Ženin, lahko pa je tudi Nevesta. Več od tega ne bom razlagal, ker je to stvar mistike in ni bistvo tega zapisa.

Toliko na kratko, da bi trdonjasti verniki razumeli, zakaj je sveta Favstina Kowalska Najsvetejša. Zdaj pa se lotimo dokazov še z druge strani: njene in Jezusove.

Dejstva

Dokaze si bom sposodil iz delov tekstov knjige Podoba usmiljenega Kristusa, Marie Winowske (društvo PRENOVA V DUHU, 2015), da ne listam preveč še po drugih knjigah.

-  Pri petih letih je v vsej svoji preprostosti domačim povedala, o čem je sanjala: z blaženo Devico, ki jo je držala za roko, se je sprehodila po nebesih.

Seveda je ni nihče vzel resno. A Favstina je bila nitya siddha, po hindujsko, duša torej, ki že od malega prepozna in slavi Gospoda. Torej je bila na svet poslana s posebno nalogo. Sadhana siddhe pa postanejo bivši grešniki, ko se Spreobrnejo in preidejo v Ljubezen do Gospoda. Na koncu sta oba statusa enaka, a nitya siddhe so Gospodovi še preden se rodijo, vsi drugi pa postanejo sveti skozi Pot in duhovno askezo v Ljubezni (vera ni dovolj!).

-     Pri sedmih letih jo Bog pokliče po imenu. To skrivnost ohrani zase.

-  Gospod jo torej blagruje in se ji razodeva. To torej ni navadna duša. Očitno ima Bog poseben načrt z njo.

-  Mala se že kot otrok igra 'puščavnico'. Ure in ure, cele dneve, prijateljčkom predava o Božjih poteh.

-     Mama jo pri devetih letih zaloti sredi noči moliti na kolenih. Mala pove, da jo budi angel, in ona gleda Svetlobo.

-    Kadar ne more k sv. maši, ker ni imela obleke (obleče jo sestra), ostane doma, teče v gozd in je pri maši - v duhu.

Ne jokate?


-   Pri štirinajstih napove odhod v samostan. Reče: MORAM! Nihče je ne vzame resno.

-   Čez dolga leta pride priložnost, da prosi za sprejem v samostane. Hladne zavrnitve, ker je nepoznana, revna in neuka. A njen žar ne popusti: "Povezanost z Bogom je postala še tesnejša. V globini srca sem postavila celico, ki je nisem več zapustila."

-     Ko je sprejeta v svetu precej odprt red, začne trpeti. Gre tudi skozi dolgo 'noč duše' (dve leti in pol!), ki je namenjena tistim, ki gredo v svetost.

- So-sestre so kasneje poročale, da je bila Favstina vedno zbrana, dobrovoljna, vesela in 'žareča'. Tudi v času velikih trpljenj. Molila je ob vsakem prostem trenutku, in to na kolenih. Ena sestra kasneje uspe povedati: ''Gospoda Jezusa je Ljubila tako nežno, kakor se ljubijo zakonci, oziroma zaročenci v svetu … Mislila je samo Nanj.''

Komentar v knjigi:

Zaupljiva prisrčnost z Bogom je najgloblji temelj mističnega življenja, ki se, celo na najbolj začetni ravni, prične z bliskovitim odkritjem Živega Boga. Ali ni za tolike med nami Bog samo častitljivo bitje, vzvišena ideja, neka abstrakcija, torej 'mrtvec'? Tisti, ki so Boga mumificirali, ne prizanesejo zlahka ljudem, ki so na tej Zemlji srečni, in za katere je Bog Nekdo, Živi, Oseba, ki nas posluša, vidi in nam govori, ''ki je bolj jaz, kot jaz''.

Kakšen komentar avtorice, kakšen uvid! Aleluja!!

-   Ko je nekoč, že oslabljena, sredi obilnega dela so-sestri predlagala, da bi molili, jo je ta le pogledala, tedaj pa se je sestra Favstina nasmehnila in vzkliknila: ''Sveta Trojica, častim Te!'' Nato se je obrnila k sestri: ''Ali nama je to vzelo veliko časa?''

Kogar to ne zadane, je krščen kamen. In tako dalje; Jezus se ji razodene in ji govori velike stvari. Ne bomo navajali vseh muk, ko so jih duhovno slepe redovne sestre delale Favstini - vse trpljenje je vedno prihajalo le od njih in duhovnikov, ki so dvomili vanjo oz. njeno poslanstvo.

-    Sredi trpljenja jo v sanjah obišče sveta Terezija Deteta Jezusa, ki je bila takrat že nebeška Nevesta, in ji prinese mir in obljubo svetosti. Enako tudi njenima staršema (četudi nista bila srečna, ko se je odločila za samostan). Gospod ji da vedeti, da se svetost doseže s težkim bojem, za ceno velikega trpljenja.


Tu se spomnimo praznih obljub današnje duhovščine, ki prerada obljublja nekaj, kar bo še sama skrajno težko dosegla. Seveda pa je tudi lažja Pot v svetost, preko Ljubezni do svetnikov in Gospoda. A Favstinina karizma je DRUGAČNA: prostovoljno nase sprejema grehe drugih ljudi, kot je to delal Jezus. Le kdo to zmore, razen tisti, v katere vstopi Jezus Gospod osebno? Ker je sama tako prosila, ji Jezus ugodi, a jo pripravi na kratko, a hudo trpljenje. Vsa vesela se je takoj pripravljena vreči vanj. Berite te pretresljive besede, ki nam očiščujejo duše:

Ljubim Te, Jezus, z vsako kapljo svoje krvi. Želela bi jo preliti do zadnje kaplje, da bi Ti dokazala, kako Te Ljubim! O moj Bog, bolj ko Te poznam, bolj razumem, da Te ne morem dojeti. Te temine mi odkrivajo Tvojo neskončno veličino, in mi razvnemajo srce z novimi ljubezenskimi plameni! Odkar Si dopustil, da je moj pogled obstal na Tebi, moja duša počiva, in si ne želi ničesar več: našla sem smisel svojega bivanja! Vse je nič pred Teboj: trpljenje, padci, obrekovanja; služijo le kot dračje za oskrbovanje plamenov moje Ljubezni. Nesmiselne in nemogoče so moje želje, o Jezus! Hotela bi Ti prikriti, koliko trpim. Za napore in dobra dela ne bi nikoli hotela plačila. Jezus, Ti sam Si moje plačilo. Ti mi zadostuješ, zaklad mojega srca!

Nato Ga prosi za čim več trpljenja, v dobro redovnih bratov in sester. Zgornje besede so VIŠEK - nič ni višjega od duše, ki tako govori in živi. Kajti to je najvišja lastnost nebeških bitij, ki so že Jezusove večne osebne spremljevalke.

Boj

Tisti, ki mislijo, da je njihovo 'jezusovanje' samo nekje na samem malo molčkanja, ali pa javno glasno petje kje na koru, naj se zamislijo nad njenimi naslednjimi besedami. Opisuje, da je duhovna Pot težak boj:

Ko je duša napredovala v Ljubezni, ji da Jezus razumeti, da je prišel čas, ko je to treba živeti. Duša se zaveda, da Gospod RAČUNA NANJO. Ta občutek podeseteri njene moči.

Kaj vidimo? Da le neka hlinjena ponižnost večine vernikov ni nič, če ni prisotna tudi pokorščina, kar pomeni, da se moramo LOTITI DELA. Delo pa je oznanjevanje živega Kristusa. Začne se BOJ. Seveda se temu boju 99,98% vernikov izogne, ker so v resnici le pol-verniki, skoraj enaki brezvernim. Od njih torej ni NIČ. Favstina piše o duši v boju:

Zdaj ve, da se bo morala, če hoče ostati zvesta, pogosto izpostavljati strašnim preizkušnjam, vendar se zanaša na Boga, in zaradi tega zaupanja doseže cilj, ki ji ga določi Bog. Kot pogumni vitez sredi bitke, se ne ustraši ovir. Brez strahu je na preži, da bi je sovražnikov napad ne presenetil. Ničesar ne stori na slepo, ampak vse pazljivo pretehta. Nikoli se ne opira na svoje moči, temveč goreče moli in se posvetuje z drugimi modrimi utrjenimi bojevniki. Ko tako dela, skoraj vedno zmaga.

Kje je tu novodobna mijavkasta-krofkasta-permisivna kateheza? V prejšnjem čivku smo pisali o nenadnih napadih na dušo, no, tu pa Favstina govori ravno o tem:

Včasih je napad tako nepričakovan, da duša nima časa niti za premislek niti za posvet niti da bi kaj storila. Bojevati se mora sama, na življenje in smrt. Tedaj je dobro, da se zateče v rano Jezusovega srca, in da nič ne govori; sovražnik je v hipu premagan. Duša se mora uriti tako v miru kot v boju, brez tega ni zmage. Po mojem mnenju obdobja miru pripravljajo zmago. Treba je biti na preži. Čuječnost, čuječnost in še enkrat: čuječnost! Pazljiva duša je deležna veliko Luči. Raztresena duša pa je izpostavljena padcem, zato naj se ne čudi, če pade.

Samo o teh stavkih bi lahko napisali daljšo ekspertizo. A kdor jih ne razume, še ni zrel za 'poslednji boj', ki dušo očisti in pripravi za Gospoda.

Molitev dušo razpoloži, da se sovražniku postavi po robu … … Kajti Milost je dana samo tistim, ki molijo.

Zdaj pa si zamislimo vernike in klerike, ki javkajo, da Gospoda ni blizu, ter sprejemajo smeti sveta, kot da je to krščanstvo. Iz zgornje diagnoze nam postane jasno, kakšne molitve oni molijo, ko se ne uspejo sovražniku postaviti po robu.

Favstinin rokopis

Aleluje

Neprestano pišem, da Bog deluje z dušami na dva načina: s predanimi deluje OSEBNO, z vsemi ostalimi pa preko zakonov Zemlje, ki so tudi Njegovi, a so popolnoma neusmiljeni: kakor seješ, tako boš tudi žel (Stara zaveza, zakoni narave). Potem neprestano pišem, da Gospod z začetniki deluje preko OBILJA, z naprednimi dušami pa deluje preko UBOGOSTI. Neprestano tudi pišem, da potem duša lahko vidi Boga kadarkoli in kjerkoli. Te stvari sem dobil od svetega, ki ni kristjan. Zdaj pa glejte: sv. Favstina govori ENAKO:

Gospod je dopustil, da sem bila tako zapuščena. Ko hoče On sam voditi dušo, takoj odstrani vse, kar ni ON, odstrani vse ustvarjeno. Duša se počasi izčisti in vidi Boga v vseh stvareh, celo najbolj skritih. Zanjo je vse osmišljeno, vse stvari visoko ceni …

Teh svetih citatov je še ogromno, a za tale blog naj bo dovolj. Gremo v samo srce srca:

Gospod Jezus, hotela bi se skriti, da bi nihče na svetu ne poznal mojega srca. Ti sam ga poznaš, Ti si njegov Gospodar. Nihče ne pozna najine skrivnosti. Zadostuje preprost pogled, in razumeva se. Od dne, ko sem Te spoznala, sem srečna. Napolnjuje me Tvoja veličina. O Jezus, ko me ponižajo na zadnje mesto, se čutim doma. Nekoč nisem vedela, da je Bog v tako skromnih kotičkih skril toliko sreče! Zdaj razumem, Gospod, da Te tudi v ječi lahko Ljubimo s čisto Ljubeznijo … Takšni Ljubezni se zdi celo smrt, ki ji gre pogumno naproti, poražena …

In zdaj dokazi Favstinine posebne karizme, ki ji ni para:

Tedaj je Jezus rekel: ''Zaradi tebe blagoslavljam to deželo.'' In naredil je veliko znamenje križa nad našo domovino … neizrečeno veselje mi je napolnilo dušo …

Jezus mi reče: ''Zapustil bom to hišo (samostan), kajti v njej se dogajajo stvari, ki mi ne ugajajo!'' Tedaj sem v duši začutila veliko Ljubezen, in rekla: ''In jaz, Jezus, Te ne bom pustila oditi.'' In Jezus je ostal z nami …

Gospod, ki je Najvišji, se rade volje podredi tistim, ki Ga Ljubijo z vsem, kar so, in jim izpolni prošnje. Tega puhlim vernikom ne stori. Favstina Jezusa prosi, naj, preko mistične zamenjave, nanjo pridejo skušnjave določenih skušanih duš. Začne se veliko trpljenje. Ta karizma je pokazatelj, da se je Jezus 'inkarniral' skozi Favstino; da sta postala eno Srce. Poglejmo, kako mala sestra uresničuje tako Prvo zapoved o Ljubezni z Gospodom, kot tudi svojo karizmo:

Moje srce je hišica, kjer prebiva SAMO JEZUS. Razen Njega tja nihče ne najde dohoda … Vem kaj sem: hrepenim po Bogu, da bi Ga vrnila dušam. HOČEM uporabiti vse sile, delati, izčrpati se za rešitev neumrljivih duš. Nič zato, če bo ta napor skrajšal moje življenje! …

 Z družino

Kot vidimo, je Jezus že polno zaživel v tem drobnem, bolehnem bitju, ki je odločeno odrešiti svet. Ne smejte se temu navdihu, saj je Jezus odrešil ves svet, ona pa je eno z Njim! Zaveda se, da ravno njena 'ničnost' privlači Gospodovo Usmiljenje, ki ga Favstina daruje v dobro vsega sveta. Gospod ji reče:

Hčerka Moja, tvoji grehi so izginili kot slamnata bilka, vržena v peč. Ko se ponižaš, pritegneš nase in na druge duše valove Mojega Usmiljenja.

Dal ji je vedeti, kaj Mu pomenijo najčistejše duše. Darovano ji je bilo Spoznanje, razsvetljenje, ki je bilo:

… tako prodorno, da je bilo vse, kar bom morala trpeti, zajeto v teh nekaj trenutkih. In razumela sem, da mora moje ime postati žrtev. PO KONČANEM VIDENJU MI JE PO ČELU TEKEL MRZEL POT.

Jezus ji je dal svobodno izbiro, da to sprejme, ali pa ne - tudi to bi bilo v redu. Ker če kdo želi biti žrtev za druge, mora biti to popolnoma prostovoljno. Ona je vse sprejela, in Ga prosila nečesa, kar Ga je tudi toti ničvredni Jona prosil, dolgo preden je prvič slišal za sv. Favstino, in Gospod vedno drži svojo Obljubo. Takrat se je skrivnost med Njima uresničila, in preplavila jo je neizmerna sreča. Temu bi lahko rekli: sklenila sta Zavezo, intimno Zavezo med Gospodom in Njegovo predano dušo. V tem je bistvo vseh, ki delujejo le še za Gospoda. Imajo določeno Zavezo z Njim.

Gospod ji je rekel: ''Veselje Mojega srca, od danes bo vse, karkoli boš storila, tudi najmanjše stvari, našlo Milost v Mojih očeh.'' Čutila sem se kakor spremenjena Vanj. Telesni ovoj ostane isti, a duša je drugačna, ker v njej Bog prebiva z vsem veseljem … Med menoj in Bogom se je stkala velika skrivnost. Duša se mi je napolnila z močjo in pogumom. Po tej molitvi sem bila pripravljena postaviti se po robu temu, česar sem se prej najbolj bala …

Zdaj sta Gospod in Favstina eno. Nikar ne sanjajmo, da smo lahko Favstini kadarkoli vsaj malo enaki! To bi bila blasfemija na kvadrat! Nevesta in njen Ženin sta postala Eno, četudi sta še vedno dva. To je velika skrivnost Božje mistike: dve duši, eno srce. Mi lahko opravljamo nižja služabniška dela, takšnih, kot je Favstina Najsvetejša pa je zelo malo v vsej zgodovini človeštva. Ob njej so vse naše 'svetosti' in karizme tako ničeve, da se lahko samo zrušimo - a  takrat bomo deležni Milosti tudi mi.

No, realnost v Cerkvi pa ji je pokazala vse svoje čekane: ves sestrski in klerični zbor v njej prepoznava samo lunatičarko in lenobo (bolezen!). A ob redovnih zaobljubah zapiše:

Jezus, zaupam Vate! Jezus, Ljubim Te iz vsega srca! Danes sem umrla sebi iz Ljubezni do Tebe, o Jezus! Začenja se novo življenje v slavo Tvojega Imena.

Jezus, danes Ti lahko storiš vse za tiste, ki Ti jih priporočam! Zase pa Te prosim samo eno: spremeni me v Tebe!

Ne vem, če je to razumljeno: sestra Favstina prosi, da bi jo Gospod Jezus spremenil v Jezusa! Saj veste, kaj to pomeni: strašna žrtev trpljenja za neodrešene duše. Vrzimo se na tla pred njo, črvi!

 Pogreb

Zapisi in življenje svete sestre Favstine so bili skozi desetletja strogo preverjani s strani Cerkve. In določeno je bilo, tudi po hudih bojih, da so popolnoma Božje avtentični. To pomeni, da v nekaterih njenih trditvah ni ega, ampak so najvišja Božja dejstva, dejstva njenega odnosa z Jezusom Rešenikom. Ko jih beremo s tem vedenjem, pademo dol, zadeti od lastne majhnosti in Njune svetosti. Tole si je upala zapisati, ker je tako tudi v resnici:

Hvala Ti moj ljubljeni Ženin, za čast, ki Si mi jo podelil, in za kraljevska odlikovanja, ki me danes krasijo. Celo angeli jih nimajo toliko: križ, meč, trnova krona. Toda predvsem, predvsem, o Jezus, hvala za Tvoje Srce, to mi zadostuje!

Gospod ji reče: ''Nevesta mora biti podobna Ženinu''.

Komentar avtorice knjige:

V češčenju križa se sestra Favstina vse bolj zaveda svojega poklica 'talca' ali 'cene', ki je zapečatil njene zaobljube. Kot apostol Usmiljenja vzame nase grehe proti upanju, strašno stisko obupancev.

Sveta Favstina torej PROSTOVOLJNO prosi in sprejme vlogo 'žrtve za druge'. To pomeni nase sprejeti nevzdržno trpljenje. In ga sprejme ter zdrži, zaradi Ljubezni s Kristusom.

Na veliki četrtek (1934) mi Jezus reče: ''Hočem, da se mi posvetiš za grešnike, posebno za tiste, ki so izgubili vsako upanje v Božje usmiljenje.''

Ta posvetitev s popolno podreditvijo Božji volji obstaja v sprejemanju vseh muk, tesnob in trpljenja, v katere so pogreznjeni grešniki, in v zameno jim prepuščam vso tolažbo, ki izhaja iz mojega združenja z Bogom. Z eno besedo: zanje darujem vse svoje maše in obhajila, vso pokoro in mrtvičenja, kakor tudi vse molitve. Ne bojim se udarcev Božje Pravičnosti, ker sem združena z Jezusom. O moj Bog, tako želim plačati za duše, ki nimajo zaupanja v Tvojo dobroto!


'Mučilne' priprave za duhovno askezo svetnice

Kdor se tu ne bori z lastnim jokom, je bil zaman krščen!

Posledic te posvetitve ni bilo treba čakati: ''Brž sem spoznala, da je Bog mojo posvetitev blagohotno sprejel, kajti začela sem čutiti njene učinke. Duša mi je nenadoma postala trda kot kamen, pogreznjena v tesnobo in strah. Na ustnice mi silijo bogokletje in kletvine, v srcu sta se naselila dvom in obup. To je stanje teh ubogih duš, ki sem jih prevzela! Te grozote so me najprej prestrašile, toda spovednik mi je že ob prvi priložnosti vlil poguma.''

Nanjo so se ob tem spravili še vsi njeni 'bratje in sestre' po poklicanosti, in ji naredili pravi pekel. Satan dobi vso oblast, da ji škodi. A zaman: ona trpi, duše pa so reševane. Zato hudič nori še bolj. Hudi duhovi bi jo hoteli razkosati, a ona slavi Gospoda, in zbežijo. Nekoč ji v sobo plane sam satan, a ji kljub grozljivemu srečanju ne more nič. Zoprn poklic, biti talec za ves svet, mar ne? Kdo ga zmore? Samo najsvetejše duše, ki jih je zelo malo.

Spoznala sem, kako satan sovraži Božje Usmiljenje: noče sprejeti, da je Bog dober … Satanu uspe hliniti ponižnost, toda ne zna igrati pokorščine, in prav tu se razgalijo njegove zahrbtne zvijače.

V naših zapisih smo že navajali ta način diagnoze, ki velja za nas vse: se le delamo ponižne, ko pa nam Gospod nekaj naroči (Božje zapovedi!), ali Njegov služabnik, takrat pa delamo vse, da tega ne storimo. Takšnih vernikov je VEČINA, in lahko jih smatramo za kristjane pod vplivom hudih duhov, demonov. Tovrstne primerke je zelo težko rešiti.

Na poti v Krakov zagleda svojega angela varuha:

Ko smo stopili na vlak za Krakov, sem ga znova zagledala ob sebi. Zrl je Boga, in jaz sem ga gledala …

Zanimivo, tudi tale pisun je nekoč videl Gospoda, ki je zrl navzgor, Očeta, Oče pa je Sina blagroval … Kaj je angel pokazal Favstini: najvišjo lastnost nebeških bitij: nenehno zreti Boga. On pa ji reče:

Kljub Svoji veličini, sodelujem samo z najmanjšimi.

Ti si priča Mojega Usmiljenja, večnost boš preživljala pred Mojim prestolom, kot priča Mojega Usmiljenja.

Ali mislite, da smo ji mi enaki? Kdor tako misli, je napuhnjeni norec, ki ne razume ničesar. V istem času, ko ji je Gospod naklanjal najvišjo Milost iz UBOGOSTI, pa ji je svet namenjal najhujša zaničevanja in šikaniranja. Ta svet je bila Cerkev okoli nje. A o tem ne bomo tukaj pisali, ker bi potrebovali za eno knjigo prostora, ta blog pa je prilaganje dokazov o njeni posebni svetosti. Na binkoštni dan ji Jezus reče (glede nove kongregacije):

S svojimi so-sestrami boš prosila Usmiljenja za ves svet.

Za ves svet! Ena duša, za ves svet! Ali še vedno mislite, da je to enaka svetost, kot od svetnikov, ki so delali kakšne lokalne čudeže ali zgradili kak samostan ali napisali knjigo? Za ves svet je lahko nekdo žrtev edino, če je v njem Jezusovo srce 'v kompletu'. In zdaj naj-pretresljivejše besede Najsvetejši:

Prek tebe se bodo kakor prek hostije razlili žarki Mojega Usmiljenja po vsem svetu.

Želel bi, da bralci doumete pomen teh besed: Jezus Kristus, Bog in Odrešenik, ki je enak sveti hostiji, Favstino Kowalsko enači s sveto hostijo, torej s samim Seboj! In jo postavi za srednico Njegovega Usmiljenja za ves svet! Za ves svet! Kje je še kak svetnik, njej podoben? ZA VES SVET! Ali lahko doumete, po Božji Milosti, če vam je dano?? Ko bo kdo od vas trpel samo za rešenje ene same duše, bo znal ceniti, kaj pomeni ZA VES SVET, ker te že ena sama duša domala ugonobi. Ona pa zapiše:

O Moj Bog, zavedam se svojega poslanstva v naročju Cerkve: pred Teboj bom kot beračica, da bi pritegnila tvoje Usmiljenje. Če sem ZDRUŽENA z Jezusom, kaj bi mi mogel odbiti? Ponižno Te prosim z glasom Tvojega Sina. Moja spravna žrtev je nič, toda združena z žrtvijo Jezusa Kristusa pridobi vsemogočnost. Ta ogenj me použiva, živim samo zato, DA BI VSEMU SVETU izprosila Tvoje neskončno Usmiljenje. TO JE MOJE POSLANSTVO V ČASU IN V VEČNOSTI …

Vsa sem ogenj, gorim od želje, da bi reševala duše, v duhu potujem po vsem svetu, predvsem po deželah, ki so najbolj odljudne in najbolj preganjane, da bi reševala duše … Moje želje so neizmerne; hočem, da bi vsa ljudstva spoznala Boga, vse narode hočem pripraviti na drugi prihod učlovečene Besede …

V mojih žilah je zakipela apostolska kri. Res ne bom skoparila z njo, ampak jo bom do zadnje kaplje potočila za rešitev nesmrtnih duš. Kaj zato, če tega Bog ne zahteva telesno! Kri duše ni nič manj zaslužna …

Takšne najvišje želje so lahko le Jezusov Duh, Jezus osebno. Ali vam je dano pretresljivo spoznanje te izjemne duše? Ali ne sprevidite, da je Najsvetejša? Da sta ona in Jezus Eno v samo-darovanju za odrešenje duš? Napisala je: 'v času (dokler je živela na Zemlji), in v večnosti'. To je njeno večno poslanstvo, večna žrtev, tudi večna bolečina. Na tla, črvi nehvaležni, ki slavimo sebe in sumljive čarodeje: kdor Favstino Ljubi, Gospoda sreča; kdor ji da piti na bolniški postelji, bo pil Živo Vodo Odrešenja; kdor se priplazi do njenih stopal, Gospoda zagleda. Kdor k njej poroma, poroma k Očetu; kdor v njeno ime cerkev posveti, bo prijatelj Usmiljenega. Kajti sestra Favstina Kowalska Najsvetejša je glavni srednik Božjega Usmiljenja za današnji čas.

Njen grob

Božji finale

Med Njim in menoj obstaja skrivnost, ki je nihče ne more poznati, niti angeli ne. Tudi če bi hotela, je ne bi znala izraziti, in vendar od nje živim, in bom od nje živela vso večnost. Po tej skrivnosti se razlikujem od drugih duš, na Zemlji in v nebesih

O Jezus, v življenju in v smrti, in vso večnost, imam eno samo nalogo. Slaviti in poveličevati Tvoje Usmiljenje.

Čutim, da mi je podeljena vsesplošna odgovornost za duše. Dobro vem, da ne živim samo zase, ampak za vso Cerkev!

V mojem srcu, ki je stisnjeno k Jezusovemu Srcu, je prostora za ves svet. Norčevanje ne bo skrčilo mojega srca! Kajti sam Jezus mi pomaga Ljubiti bližnjega.

Komur vse to ni dovolj, in še vedno dvomi, da je sveta Favstina Najsvetejša, in bo jezikal, je demon. To je Božja Beseda. In Bogu hvala - za Favstino Najsvetejšo.









8 komentarjev:

  1. Ooo, to je pa veselje brat, hvala Jona. Hvala tudi za odgovor na prejšnji komentar. Šla sem na tla in se priklonila sv. Favstini. Sveti so tukaj in ko jih pokličemo z Ljubeznijo v srcu, se odzovejo, če ni odziva, smo mi sami nekaj zablokirali ali pa nismo na pravi frekvenci, srce nam je pretrdo. Brez njih in brez Gospoda v življenju smo nule, bolj prazni kot izpraznjena baterija, to so dejstva, ne zgolj besede.

    Sveta Favstina, ljuba mi svetnica, nekaj milega v srcu me povezuje z njo. Pri njej je vedno nek totalen občutek zaupanja, vse bo v redu. Spominjam se tistega srečanja z njo (nastala je pesem Kristusova nevesta, 22. čivk) – odprle so se nebeške zapornice Usmiljenja, ta podoba je takrat prišla in točno te besede priplavale, šele kasneje sem v tej omenjeni knjigi prebrala enak izraz – nebeške zapornice; to je nekaj nedoumljivega in le v nekih delčkih in po Gospodovi Milosti lahko to duše spoznavajo, ko je njih srce naklonjeno Božjim služabnikom.

    Ko sem kdaj molila za kakšnega človeka, se je v dneh kasneje pojavila ornk utrujenost, tudi telesne bolečine. Sveta Favstina pa je nase prevzemala grehe zablodelih duš in jih združena z Jezusom reševala (za časa njenega življenja na Zemlji in v večnosti). To spoznanje njenega služenja Gospodu me je porazilo. Cena za dušo je visoka, plačevala jih je s trpljenjem in krvjo. Nam se pa zdi, ko kaj zmolimo za koga, da bomo kar preč prišli.

    Omenil si svetnico Gemmo Galgani, ker nisem še slišala zanjo, sem si pogledala na netu o njej in njene podobe so sprožile, kar je zloženo v nerodne spodnje stihe:

    Oči njene o Tebi Jezus govore
    oči njene Ljubezen Tvojo pojejo
    oči njene poti potokov Milosti so
    Dom Rešenika oči svete glase.

    Ne vem, nič ne vem, le to - rad imeti svete in biti zvest, tudi ko so težki časi. Hvaljen Jezus in hvala za današnji čivk, četudi daljši, sveta Favstina si ga zasluži, lep dan, m.

    OdgovoriIzbriši
  2. Me veseli! No ravno bil čivk, je že blog. Ne uspe mi čivkat, moji čivki so kot od archaeopteryx-a.

    Link do sv. Gemme, Heme (veliko slik):

    http://www.stgemmagalgani.com/2008/10/st-gemma-galgani-pictures.html

    Lepa pesem, hvala! In njen portret res izraža stanje duha nekoga, ki je šel skozi velike stvari, da je očiščen in pomirjen v Gospodu. Aleluja!

    Kdor ne govori o Gospodu, ne razmišlja ves čas o Gospodu. In kdor vsak dan ne uživa v odkrivanju Gospoda in govorjenju o Njem in Njegovih, je ... je ... KRŠČENA MUMIJA!! KRŠČENA MUMIJA!!!

    Ti nisi taka, vidim, morda le včasih, ko se turobe naberejo?

    Sveta Favstina
    duša prefina
    nevesta Gospodu si
    se srce mi topi.

    Aleluja!

    OdgovoriIzbriši
  3. O Aleluja!
    Joj,Jona,kaka izčrpna ,pooooolna ljubezni in želje,da Jo spoznamo,
    razlaga .


    Sv., Presveta Favstina,
    drhtim ob vem prebranem ,tudi m je nevejtno globoko in modro vse dodala.

    Ob vsem se mi poraja velikaaaaaanska želja,da bi te "Božje čivke" lahko prebralo čimveč ljudi,čimveč tistih ljudi,katerim je Bog dal posebno misijo,da ljudstvo bede ,učijo Božjo besedo.

    Sv.Kristusova Nevesta,
    Favstina preljuba ,
    Pred tvojimi stopali
    Te hvalim ,te občudujem
    In(po novem,)molim še k Tebi

    Srce zajoče ob tvojem trplenju,
    dala si se cela za Boga in sv.Cerkev,
    Bog ti je vrnil čast v Nebesih,
    Spodobi se in pravično je,da bi
    sv.Cerkev te mogla spoznati
    ti ZASLUŽENO mesto v njej dati.

    Obljubila je,da bo izlivala svojo milost na Cerkev,
    Kakšne priložnost nam daje!
    Zato si neznansko želim,da bi
    Sv.Cerkev pokleknila pred Njo ,
    Ji dala Častno mesto
    poleg svojega ženina Jezusa .
    Ponuja se,da ozdravi njene bolezni,ki
    so se tudi skozi zgodovino nabrale,
    Če se ji le damo.
    Če slišimo Njene svete besede.
    In ob tem brišemo solze.
    Hvala Jona,neverjetno je tvoje delo,

    Ni besed,da povedo...ti Blogi,čivki,bi mogli biti obvezni predmet na Teološki
    fakulteti ,pravzaprav bi potem odpadlo kar nekaj drugih predmetov,ker bi ta glavno že dobili Tu.
    Bog vas blagoslivi!!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Hieronim piše:
    Nikakršnega dvoma ni več, kam moram iti, kam me vleče srce.
    Tale čivk sploh ni čivk, to je,…. to je ena sama molitev in čaščenje. Njeni zapisi so brani z cmokom v grlu, dnevnik pa takšen bhakti, da me je sram da sploh sem in imam sploh pravico To brati. Le kdo je nebi vzljubil in častil ? Le kdo nebi verjel v verodostojnost te iskrenosti ? Vsak dan v Dnevniku je cela študija in Pot h Gospodu, tu ni skrivanja, zato jo težko sprejeti. Če njo sprejmeš in si iskren, takoj v solzah začutiš svojo nikakvost in vse blato v umu. Pobeg, ali soočenje ? Če tu klonem, ni povratka. Je, v prvo klop zalit z betonom. Če imaš srečo.
    15.00 . Ura usmiljenja ! Kako pomemben opomnik, pa je šel kar mimo. Pa nič več !!! Tesnoba izginja. Le Molitev je rešitev.
    Prosim Vas za Zavetje, popravljajte moj korak na Poti ! V Vaši družbi je vse lahko……
    h.
    ps. sploh nisem opazil, da je že pozna ura. …

    OdgovoriIzbriši
  5. Ja, hvala vama h. in mm za tole srcu sladko srca budnico, ki ni narejena, ampak iz Duha rojena! Seveda tudi m!

    Kak dar imate vsi za pisanje, to mora biti tudi del vaših prihodnjih karizem, brez dvoma! Kaj so že rekli sveti sveti sveti naše preteklosti? Katero delo je najvišje od vseh? Tako nekako je šlo:

    BOŽJI PREDANI SLUŽABNIKI SO SE VEDNO DRUŽILI MED SEBOJ, ŽIVELI VSAK DAN POD DRUGIM DREVESOM TER PISALI KNJIGE O LJUBEZNI Z GOSPODOM.

    To navodilo seveda ni iz krščanskih krogov, kajti takrat krščanstva še skoraj ni bilo. VENDAR ZARADI TEGA NI HEREZIJA ALI SINKRETIZEM!! Favstinino Delo in sporočilo je univerzalno, in vsakdo naj ga uresniči v tisti meri, ko jo zmore z vsem srcem! V Njeni meri pa to ni mogoče, kajti ona je več celo od Gospodovih nevest: ta Nevesta je tako zelo predana, da je že Gospod. To so velike skrivnosti Gospodovih najbližjih, in ona je rekla nekaj, kar je Cerkev, v SRAMU, spregledala:

    "Po tej skrivnosti se razlikujem od drugih duš, na Zemlji in v nebesih."

    Tega NIHČE ne razume, ker zadrogirani brihtneži Nauka predvidevajo, da je to le en ego-trip, kakršnega lahko vsakdo na papir napiše. Že res, da bi tudi tale črv v dreku Jona napisal zase kaj takega, pa mm, pa m ali h. in drugi tudi, a to bi bil le fatamorganski iztrebek, kar pa je ona napisala, je Gospod potrdil, ona pa uresničila s svojo dušo in telesom in dušno krvjo. Si lahko mislite sprejeti vlogo Jezusa? Vsi duhovniki o tem malo sanjajo, pa redovnicam se pritika, da so že kar Božja neveste, a če kdo prepozna Favstino, postane to, kar v resnici je: iztrebek samega sebe. To Je Petrov Evangelij iz čolna, ko je prepoznal Gospoda.

    Vesel sem, ko kdo Prepozna Resnico, ki je v neki sveti duši, a prepoznanje NI NIČ, kajti vse je v ODNOSU! Saj je Cerkev prepoznala Favstino za sveto, a le delček Cerkve, a to ni noben ODNOS. Odnos je vsakodneven stik duše s tako dušo. To pa je možno le preko Ljubezni. Ljubezen pa je mogoča, če se umaknemo od neljubečih duš, sicer se ne more roditi - vse ostane le v zamislih. Nujen je ODMIK od vseh, ki nas dobro poznajo, vsaj za nekaj let, in popolna predaja Nauku o Ljubezni do Gospoda. Potem pa se lahko vrnemo nazaj, če je nujno, a takrat smo SPREMENJENI.

    Če dobro berete Favstino, je bila zelo ljubeča do soljudi, a v srcu ni bilo soljudi in sveta, ampak samo Gospod. Z ljubeznijo od ljudi je imela probleme, ker je pogosto sploh ni mogla čutiti. A jo je Gospod tolažil in ji POMAGAL. Vse DRUGAČE DRUGAČE DRUGAČE DRUGAČE pa bi bilo, če bi se ji zgodile dve stvari:

    1. Ljubezen z neko sveto dušo v nebesih (ti je najbrž imela z Malo Terezijo).
    2. Naveza z neko drugo dušo na Poti, ki razume Ljubezen do Gospoda, ne le vero.

    Ta, druga točka, je skrajno pomembna, da lahko že ne Zemlji živimo v nebesih in lažje turobe sveta prenašamo, v dobro neodrešenih duš. In se je moj zapis zakrožil: na začetku sem napisal, da je nujno družiti se s predanimi služabniki. A to hitro postane iluzija, če se grešniki za služabnike imajo, ali pa kleriki brez Ljubezni mislijo, da so zdaj tatamata.

    Resnične služabnike odlikuje tole: živijo ČISTO, Ljubijo Gospoda in to tudi nenehno IZRAŽAJO, ter delajo Zanj tudi zemeljska dela za odrešenje duš.

    Imaš pa 'Božje služabnike', ki se parijo, denar nabirajo, o Ljubezni z Gospodom pa ne znajo nič povedati, pa tudi če bodo tukaj začeli prepisovati, to ne bo resnica, ker Ljubezen je edina stvar, ki se je ne da ukrasti. Nekateri od njih pa celo zelo lepo o Ljubezni govore, a na glavi jim rastejo demonski rogovi, ki so že od daleč vidni, viden pa je tudi njih pohlep po seksu in denarju in prepiru med seboj. Zato je sveta Najsvetejša napisala:

    čuječnost, čuječnost in še enkrat: čuječnost!!!

    In "VIDIM, VIDIM" (Kekčeva Mojca), da je ta Ljubezen na vas tukaj prešla, in še na nekatere, ki se ne oglašajo, in Gospod VAM govori: "Bodite vztrajni in zvesti, in pomagal vam Bom. Enega po enega povabim na Jagnjetovo gostijo."

    To je Kristusov Evangelij. V prahu pred vami.

    ALELUJA!

    OdgovoriIzbriši
  6. Hieronim, javi ko kreneš, 'piši kad stigneš'!

    Srečko, ne morem si mislit, hoditi tam, kjer je Božji sluga krvavi pot potil v Ljubezni. Fotkaj, detalje, npr. hišni prah, kjer je njena noga stopala, celico, kjer je z Gospodom govorila ... Ne zadržuj se, ko boš tam, da ti ne bo spet kaj žal kasneje. Kajti Japonci rečejo: ichi go ichi e.

    Pa dobro potuj, in na nas kaj pomisli, in prosi za naše delo. Aleluja!

    Dober foto torej rabiš :).

    OdgovoriIzbriši
  7. Jona, kakšna bi bila tvoja ocena te pridiga ?
    Lahko noč.

    http://www.casnik.si/index.php/2017/08/13/kar-je-izkusil-elija-je-dar-ki-si-ga-ni-mogoce-zasluziti-ne-z-molitvijo-ne-s-krepostnim-zivljenjem/

    OdgovoriIzbriši
  8. Najprej nisem mislil, potem na kratko, ti pa v novem čivku odgovorim. Dobro jutro!

    OdgovoriIzbriši

Blogger vsili nek sistem preverjanja s sliko, da vidi, če niste robot. Prosim, znajdite se, včasih deluje, včasih pa so težave? Lahko komentirate kot 'anonimni', 'ime' ali 'Google Račun' - vaš račun bo povsem neviden tako bralcem kot avtorju bloga.

Komentarji, nepovezani s temo ali neumestni (npr. zahteve po dokazih o obstoju Boga in podobne neumnosti), se brišejo.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.