55. Znanstvene sprdačine o Gospodu Jezusu

Nasmejte se znanstvenemu idiotizmu in ga zavrzite.

Čeprav je smešno, trdo študirajte te zapise.

21.8.17, pon.

Tri desetletja in pol nazaj je izšla ena knjiga, ki je v svetu postala popularna, a jaz se je nisem mogel lotiti, ker je bila za mojo dušo povsem nekoristna. To je Messorijev: Kdo je Jezus. Čeprav je knjižica zelo zanimiva, je bila zame vedno le en sam kup obupa, in tako sem jo še danes prebiral bolj s slabo vestjo zapravljanja časa, kot kaj drugega. V zgodovini sem jo kdaj pa kdaj vzel v roke, a takoj sprevidel, da mi ne more dati Boga, ker v njej ni Živega Boga, ko pa sem preko drugih potov Gospoda pretresljivo in za večno Srečal, pa mi je branje takih razprav v izgubo časa, kajti v njih še vedno ni živega Jezusa.

Ampak, ko Božji sluga želi kaj svetu povedati, mora biti tudi vsaj za kanec izobražen, jaz pa sem povsem neizobražen, in sem to knjigo začel brati (nekdo mi jo je DAL nekaj mesecev nazaj), da bom pač 'izobražen'. Prvi rezultati so se že videli v prejšnjih čivkih, ko sem iz rokava potegnil kaka znanja, ki jih vedo le teologi in zgodovinarji. No, tudi danes bomo nekaj povzetkov izpisali, pa še kdaj, da se ne boste potrebovali s takimi obstranskimi zgodovinarskimi in filozofskimi in brezveznimi raziskavami še kdaj ukvarjati. Kajti resnično, resnično povem vam:

Kdor od vas je skozi naša pisanja in molitev sprejel 'slepo' Ljubezen do Jezusa, ima vsa znanja že v tem, pa tudi slep ni več, ampak vidi to, kar angeli v nebesih gledajo. Aleluja!!

Zato se nikoli ne pustite zmesti iskrenim in neiskrenim pametovalcem in teoretikom, ker Gospod je za njih - mumija. Strahoviti napori so bili izvedeni v stoletjih, da bi Jezusa zanikali, in tudi da Ga potrdijo. Zanikovalcev je bilo seveda več, delijo se na kritike Jezusovega obstoja in mitologe Jezusovega obstoja, oboji pa so zanikovalci. Ne bomo se spuščali v njih zablode, to je že Messori dobro opravil, ampak bom samo nekaj smešnic ven izpisal, da se nasmejete tem norostim, kajti to je pa že tako smešno, da še žalostno ne more biti več. Poglejmo si tale zapis iz opombe na str. 109:

Med zgledi racionalističnega protislovja so psihološke študije o Jezusovem 'značaju'. Znamenit je med drugim učenec radikalne kritike, Binet-Sanglé, profesor psihologije na Sorboni, ki je napisal štiri knjige z več kot 2000 stranmi, 'da bi znanstveno opredelil Jezusov značaj'.

Za tega profesorja je bil Jezus 'teoman' (= religiozni obsedenec po degeneraciji afekta od staršev); bil je 'sitofob' (ni mogel biti pri miru, kar dokazujejo Njegova nenehna potovanja); impotenten (zaradi spodbujanja k celibatu); homoseksualec (zaradi prednostne Ljubezni do Janeza); nespečnik (zaradi noči, prečutih v molitvi) …

Profesor J. Soury odgovarja: ''Jezus je bil res 'tipičen odtujenec'. Temu pa ni kriv - kakor meni kolega Binet - očetov alkoholizem, otežen z jetiko, temveč meningo-encefalitis-sifilitis. Dokaz? Prve znake norosti je pokazal že pri 12. letih, ko je razpravljal z učitelji v templju''.

Drugi profesorji ugovarjajo, da je umskega nereda v Jezusu kriva nevropsihološka poškodba matere med spočetjem, iz strahu, da bi jo zaročenec Jožef zavrgel. To dokazuje sicer neobrazložljiva mutavost pred Pilatom …

… Iz tega kar evangeliji pripovedujejo npr. o 'krvavem potu' v Getsemanskem vrtu, so napravili teorijo o 'bolestni spolni vzburjenosti'; iz tega kar pripovedujejo teksti o opustitvi jedi pri farizejevi mizi, sklepajo, da je bil Jezus 'zmeren izbirčnež' … 

Navsezadnje zagovorniki nezgodovinskosti evangelijev prekašajo celo najbolj goreče in naivne vernike, tako neomajno zaupajo v zgodovinsko verjetnost vsake podrobnosti v evangelijih …

Ali ste razumeli? Ti znanstveniki iz evangelijev vzamejo kakšno podrobnost, in z njo dokazujejo, da je evangelij lažen. Verjamejo torej v podrobnosti, še bolj kot verniki, samo da bi lahko evangelije diagnozirali kot lažne. Vidite patološko 'razcepljeno osebnost' v takih strokovnjakih?

Vse, kar ni popolnoma Božje, ima v sebi protislovja s samim sabo, pa naj so to bedne kritike ali pa teologija, ki ni transcendentno doumljena. Messori komentira, 'da znanstveniki neke pojave upoštevajo le, če jih je pred tem uradna znanost že razložila. Sicer je vse laž, umišljenost, paranoja in manični delirij'. Pisec omenja slavnega astronoma in matematika Newcomba, ki je leta 1903 objavil študijo, ki je 'dokazala' znanstveno nemogočnost letenja vsega, kar je težje od zraka, konec istega leta pa sta brata Wright s svojim dvokrilnim letalom preletela 266 metrov!! Pa to je znanost za počit od smeha!

Eden največjih učiteljev kritike evangelijev, E. Havet, je zahteval, da je treba iz Jezusovega življenja izločiti vse nadnaravno (vse Božje torej). 'To z enim udarcem odstrani vse evangelijske čudeže. Takrat vse, kar se pripoveduje, postane lažno, ker se pač ni moglo zgoditi.'  

Kere bedarije so to, pa to ni res! To je prava masaža za trebuh! Kot da bi iz hobotnice odvzeli vso vodo in ko bi ostala le lupinica, bi rekli, da hobotnice ne obstajajo. Povsem očitno je, da je tem znanstvenikom nekakšen 'en sam udarec' usode odbil možgane iz lobanj … Poglejmo si še nekaj teh smešnic:

Krščanski teksti pričajo o Preroku, ki naj bi s svojo besedo pomiril vihar na morju. Znanstvena razlaga: učitelj in učenci so v svojih barkah skrili mehove z oljem, ki so ga izlili v morje in tako poravnali valove, to pa je dalo ljudem na obali vtis čudeža …

Robert Ambelain, veliki magister francoske masonerije in avtor uspešnice, pa je napisal, da so bili potresi, ki so jih zaznali ob Jezusovem križanju, povzročeni s strani Njegovih učencev, ki so se od Kitajcev naučili uporabljati smodnik in so sprožili nekaj eksplozij …

Jezus predstavlja Boga Ljubezni in Usmiljenja, govori pa tudi o možnosti kazni in pekla, zato je Nobelov nagrajenec Russel zaključil: ''Jezus ne more biti Bog, ker jaz ne verujem v pekel.''

Kot vidite, dragi moji, človeška neumnost je brezmejna, v tej zadnji trditvi pa že prihaja skupaj z modernejšimi katoliškimi teologijami, ki lažejo, 'da pekla ni, če pa je, je prazen'. Iz zgornjega zapisa lahko torej sklepamo neovrgljivo dejstvo: kdor ne verjame v pekel, ne verjame v Kristusa. Zato lahko take duhovnike in pripovednike smatramo kot heretike oziroma nevernike. To je potrdil tudi sveti papež Pavel II.

Zdaj pa si preberite še tole:

Angleški specialist znanstvene kritike prof. John Allegro trdi, da je odkril, da Jezus ni bil nič drugega kot ime za halucinogeno gobo, ki povzroča privide. Iz gobe-Jezusa je prišlo po presenetljivem procesu mitizacije do ideje o bogu-Jezusu.

Ko so prejšnje stoletje v Kumranu odkrili zapise, ki povsem potrjujejo današnje Sveto pismo, so se takoj našli znanstveniki, ki so z vso silo dokazovali, da v Palestini tistega časa (prvo stol. Kristusovega štetja) niso poznali pisave, ampak so samo 'grulili'. No, arheologija pa je razkrila kar pet vrst tedaj rabljene abecede! A so še vedno pisarili razprave, da Nazaret ni obstajal, četudi so že dolga leta nazaj obstoj dokazali arheologi, mi pa smo ga objavili v 53. čivku in priobčili celo sliko.

Zaključek

To je samo en del raznih norosti, smešnejši del, ki želijo spodkopati Evangelij in Jezusa. K temu lahko dodamo še kakšne celo protestantske ideje, ki večkrat sprejemajo kritike brezbožnih znanstvenikov, pa muslimanske blodnje o Jezusu kot navadnem preroku, pa hindujske (tudi Hare Krišna) pravljice o tem, da so Jezusa s križa sneli učenci in je potem še dolgo učil v Indiji … A resnično, resnično povem vam:

Nisem še videl predstavnika neke religije, filozofije, ali kritika, ki bi take blodnje širil, in bi sam prišel v Nebeško Kraljestvo. Če pa je eden že prišel, so Njegovi učenci danes demoni in njegov duhovni rod je v Kajnovi zablodi. Seveda spadajo sem tudi mnogi katoliški polverniki skupaj s takimi kleriki in teologi, ki pridigajo lažno teologijo, za dober denar in svoj lažni ugled. A jim čas poteka, kajti Gospod pošilja preizkušnje, ki jih ne bodo prestali.

Njim sta namenjena tale navedka iz SP (Janez 10,30 in 14,6):

JAZ IN OČE SVA ENO.

JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE. NIHČE NE PRIDE K OČETU DRUGAČE KOT PO MENI.

Kako kdo misli priti k Očetu v nebesa, če stresa neumnosti o Gospodu Jezusu? Povem vam: NIKAKOR.

Tudi katoliška vera se zanesljivo potaplja v herezijo, ki je zelo očitna, a le Božjim služabnikom, ne pa klerikom in teologom. Messorijeva knjiga je sicer ne omenja, a ker omenja herezijo novo-Judovstva, lahko to bolezen prepoznamo tudi v krščanstvu. In o njej ta bedni Jona nenehno piše. No, o tem v kakem od naslednjih čivkov.

A tisti, ki ste sprejeli seme Ljubezni z Gospodom, in ga kalite in vzgajate, boste kmalu v nebesih imenovani JASNOOKI, ker kdor je v Ljubezni, ga vse zmote sveta ne premaknejo niti za tisočinko milimetra.

Pa Bog nam pomagaj.

  

Še to: tovrstne knjige so popolnoma nekoristne za kandidate za Jezusove predane služabnike, kajti v njih ni zapisane niti trohice predane Ljubezni do Gospoda, ampak samo filozofiranje in prepiranje z drugimi teorijami. Zato je bila za mojo dušo ta knjiga povsem nekoristna in rabil sem 35 let, da sem jo nekako prebral. Hvala Tebi Gospod, da me vodiš po Svojih potih!

54. Pri Bogu ni mešanice

  

slika splet

19.8.17, sob.

V komentarju bloga p. B.C. sem napisal:

Kajti Gospod ni nekdo, ki bi delil Ljubezen s prešuštniki. Njegova Ljubezen je brezmadežna in popolna, je najvišja sveta Nevesta, namenjena le zvestim. To je Kristusov Evangelij.

Seveda je to popolnoma v nasprotju z aktualno katoliško doktrino dogme in teologijo kateheze eksegeze? No, sprašujem, ker sem neuk, imam pa nekaj izkušenj.

Običajni verniki sveta, ki so pol-verniki torej, imajo predstavo, ki jo tudi Cerkev deli, da je Gospodova Ljubezen namenjena ravno vsem grešnikom sveta, in da so čistuni na slabšem od njih. Na nek način je to res, in če bi se spuščal v te mešane vode, bi v težave prišel, zato obrnimo vprašanje drugače in ga izrazimo takole:

Kako Gospod dobro nagrajuje in slabo plačuje?

TUKAJ lahko najdete vse glavne krščanske naštevke, katerih je 6 krščanskih resnic:

1. Da Bog je.

2. Da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.

3. Da so tri Božje Osebe: Oče, Sin in Sveti Duh.

4. Da se je Bog učlovečil, da bi nas s Svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 
5. Da je človeška duša NEUMRLJIVA.

6. Da je Milost Božja za Odrešenje potrebna.

Pa začnimo odgovarjati na zgornje vprašanje. Že druga resnica je napisana tako, da je jasno, da sta to dve ločeni stvari, da ni mešanice med plačevanjem in kaznovanjem. Kajti Bog plačuje popolnoma drugače, kakor kaznuje. Tega se današnji kristjan in teolog ne zavedata več, ker jima primanjkuje nebeških znanj, kajti celotno krščanstvo počasi leze v herezijo (o tem kdaj drugič). Zato pojasnimo:

Plačevanje: Ko je med Gospodom in neko dušo vzpostavljena MEDSEBOJNA NAKLONJENOST, pride Gospod OSEBNO, in tej duši nakloni Milosti. Te Milosti so predvsem duhovne, ker mi smo duše, ne telesa - naša telesa so le obleka duše, vsaka obleka pa je enkrat za v smeti. Obleka gre torej na odpad, duša pa živi naprej. In Gospod osebno zelo poskrbi za tisto dušo, ki Mu je ljubeče Naklonjena oziroma je naklonjena kakšnemu Njegovemu svetemu, sveti pa tej duši.

Če bi pa bila oseba le dober človek, ni pa v Ljubezni z Bogom, je poplačana iz popolnoma drugega vira: iz arzenala zemeljske KARME, ki je zakon posledice glede na vzroke, ki jih povzročamo. Kristjani sicer radi fantazirajo, da za njih karme ni, da karma ne obstaja, ker so Kristusovi, a to je velika in strahovito tragična zabloda, če niso že Gospodovi ljubeči predani služabniki, ki so že umrli za ta svet, in živijo v Kristusu, ter Ga razglašajo noč in dan. Za vse ostale pa Gospod deluje POSREDNO, preko Njegovih zemeljskih zakonov, ki pa so zelo neusmiljeni: kar si sejal, to boš žel, oziroma: zob za zob. Gal 6,7:

Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. 

Kar bo človek sejal, bo tudi žel.

Zemeljski zakon poplačila vseh del je torej zelo strog: do najmanjše malenkosti smo plačani za dobro in tudi za slabo. Milost pa ni prisotna, ker to je življenje v Kajnu, kjer pa Kristusa Odrešenika in delilca Milosti NI. Zamislite si sedaj vso tragiko npr. islama - prav je napovedal njih prerok: pekel bo konec vseh potovanj takšnih duš. Kajti le po Jezusu Kristusu se pride Domov, pa še to le v primeru, če Ga Ljubimo brez kalkulacije (biznis krščanstva).

Plačilo brez Ljubezni z Bogom, karma torej, pa naj je DOBRA ali SLABA, je na koncu zelo slaba stvar. Kajti če smo delali dobro, bomo z dobrim poplačani, a to dobro bo posvetno, zato bomo sčasoma še globlje zabredli v dušne dolgove, kar se je celo Salomonu zgodilo, ki na koncu ni bil modrijan, ampak magaloman in spolni izprijenec, ki je še kraljestvo razklal. No, Cerkev ga še vedno hvali kot modrijana - je to modro?? Biti modrijan nekaj let, potem pa zapasti v strahovito plačevanje grehov?

Gospodova Ljubezen je čistejša od najčistejšega diamanta

Bistvo, kar želim pojasniti je tole: kak vernik dela grdo, dela zlo, greši kot sam hudič, potem pa gre k sveti maši, na obhajilo, se morda celo spove kakšni mami v spovednici, daruje miloščino Cerkvi, morda še sam mašo zase obhaja - in misli, da je podelano, župnik pa je tudi ves srečen. Ampak resnično, resnično povem vam:

Ni je gnusnejše duše v peklu, od takega krščenega hudiča. In povem vam: Gospod takemu ne odpušča, čeprav je sicer Milosten! Kajti zlorabljati Njegovo Dobroto in Usmiljenje za ponavljanja greha je nekaj, kar celo Gospod sovraži, četudi je On Ljubezen.

Že smo citirali veliko prekletstev, ki jih Jezus izreka nad takšnimi duhovniki in verniki, preko Njegove svetnice sv. Brigite.

SEVEDA SE VSAKDO KAZNUJE SAM, KAJTI GOSPOD JE TAKO ZELO DOBER, DA SATANU DOPUSTI, DA TAKŠNI DUŠI DARUJE, KAR ONA TAKO ZELO IŠČE. Naj ima, da se bo nečesa naučila.

Vrstni red plačevanja

Da ne bom predolg:

1. Kdor je v Ljubezni z Gospodom, ima vsa čustva in misli le še Zanj, zato zakon karme zanj počasi odmre: plačuje in vodi ga samo še Gospodova Ljubeča Previdnost in osebna skrb.

2. Kdor pa je malo dober, malo z Gospodom, ostalo pa živi v karmi in grehih, ter računa, da bo končni rezultat te zvijačnosti nekak sprejemljiv golaž, pa se je prekleto zafrknil, kajti Gospod plačuje po vrstnem redu, nikoli v mešanici:

-       Najprej boš plačal za grdobije, in to plačilo bodo izvedli neusmiljeni zakoni tega sveta. To plačilo bo zelo boleče in ni ga načina, da se mu izognemo. Ko bo to poglavje izčrpano, poravnano, pa bo sledilo:

-    plačilo dobrega, ker Gospod ničesar ne spregleda, tudi najmanjše drobtinice dobrega, ali celo pikice Ljubezni do Njega ne, pa četudi je to samo hipna misel, da bi se priklonil razpelu, a se ne.

Kajti: Gospod je najpravičnejši sodnik in plačnik, zato vidi tudi najmanjše dobro v najhujšem grešniku, in to dobro bo prav tako izplačano, ko pride čas. Do takrat pa bo trpljenje.

Toliko v globok razmislek verskim polovičarjem, v kutah ali brez, ki se zanašajo na Gospodovo dobroto, in svoje grde grehe prekrivajo z raznimi svečanimi pobožnostmi.

To je Kristusov Evangelij (KLIKNI). Slava Tebi Kristus!

Še to: obstaja pa še ena kategorija, ki je nismo neposredno omenili: biti poplačan za nedolžno trpljenje v čast Gospodu ali v dobro izgubljenih duš. O tem se več pozanimajte pri sveti Favstini Kowalski Najsvetejši (čivk št. 50.).