79. Portal DOMOVINA, ti si kakor potuhnjen strup

30.9.17, sob. 

Mnogo dela danes, nisem mislil čivkati, zato le na kratko:

Zadnjič sem prebral nemogoč tekst na Domovini, iz katerega lahko izluščite, kar je vsakemu malo pozornemu bralcu že dolgo jasno:

Portal Domovina je prikrito orodje NSi. Del uredništva oz. svetovalstva pa so višji Cerkveni možaki, npr. g. M. K. To je bilo zelo lahko ugotoviti, ker je zgoraj pisalo, da je nek članek napisalo uredništvo, spodaj pa je bilo pojasnilo, kdo vse je ta duhovnik. Vmes je bil tekst, filozofski in dolgovezen, ki ga lahko skupaj spravi le ena oseba.

Včasih sem kaj pokomentiral tam, a ko napišeš povezavo Domovina-Nsi-del Cerkve, ti komentar gladko zbrišejo, nikoli pa ne brišejo komentarje demonskih osebkov, ki zelo žaljivo napadajo vernike in Cerkev - v tem pa uredniki Domovine očitno uživajo, sicer ne bi dopuščali ponavljalnih žalitev vere in Cerkve od enih in istih ljudi. Paše jim. A ni to od hudiča?

Nek politik je kakšno leto nazaj izjavil, da obstaja močna podtalna homo-vez med delom Cerkve in visoko politiko oz. NSi. Že zadnjič sem opazil, ko so na Domovini omenjali razne slovenske medije, da so IGNORIRALI tiste desne medije, ki govorijo stvari, o katerih vsi drugi mediji ne govorijo nikoli. So pa konkurenčni NSi. 

Gre se torej za umazan podtalni boj, mešanica klerikalizma in novodobnega moralnega kolapsa, v katerega so vpleteni tudi mladi 'verniki', če to vedo ali ne. To smo lahko videli že pri pritiskih na škofe v aferi 'LGBT-skavtskega denarja in zgrajenih femi-trenerk'. Vsekakor se strinjam z enim od višjih predstavnikov Cerkve, ki je javno zapisal, da je NSi postala stranka, ki ni podobna NIČEMUR. Ker želi politično sodelovati s tistimi, ki snemajo križe, zapirajo arhive, onemogočajo katoliške šole in zagrebajo 'kosti' kar po domače in nepietetno. Da ne pišemo o sporni moralni avtoriteti gospe Ljudmile, nesojene predsednice Slovenije, prav iz teh vzrokov. V njej ni več videti ženstvenosti, ampak samo še trdoto in boj, kot pri VSEH onih iz levice. Ni več srca, vse je postalo kamen. Na desni se še najdejo kakšni ljudje, ki so živi v srcu, na levici in na potuhnjeni desnici pa vlada aroganca in z njo trdost, ki ni življenje. Poglejte si samo ministrico-kandidatko. 

Preberite si tale zapis Domovine, ki je pravi primerek nekdanjih komunističnih pritiskov in manipulacij, kot smo jih doživljali dolga desetletja. S pravo udbovsko maniro skuša izvršiti pritisk na Slovensko škofovsko konferenco. Gospodje škofi, bojte se dela cerkvene mladine, ki je blizu politike, bojte se dela skavtov oz. skavtinj. Bodite zelo modri, kajti kača vam pripravlja razkole v Cerkvi, po zgledu luteranov. S tem na koncu teksta zagrozi tudi tale zmazek, ko omenja igro Cerkve z ognjem:

https://www.domovina.je/slovenska-skofovska-konferenca-podporni-steber-alesa-primca-in-njegovih-politicnih-abicij/

Tu pa je že odziv znanega borca za pravice ugrabljenih otrok:

http://nova24tv.si/slovenija/politika/ali-nova-slovenija-prek-portala-domovina-sporoca-vrhu-cerkve-koga-sme-podpreti/

Tole pa razjasni vse glede bede Domovine-NSi, in od kod takšen pritisk na SŠK:

https://www.domovina.je/ugledni-slovenci-v-podporo-ljudmili-novak-za-predsednico-republike/

Ni kaj, pravi medijski desni-kučanizem. Nisem mislil iti še kdaj na volišče. Tudi zaradi čudnih potez SDS v zvezi z referendumom o drugem tiru: zelo bedno so zaključili, in VSI smo videli. A po tem tekstu Domovine, ki je kakor strupje, bom najbrž odšel volit gospoda Primca, ko pride čas. In bom podpiral zdravi del Cerkve kot doslej. Bolni pa bo izročen hudiču. 

To sem napisal, da boste znali lažje prepoznavati zatohlost in podmuklost v lastnih vrstah. Pred katero je opominjal že sveti Pavel: boj se hinavcev in grdih duš v lastnih vrstah. Domovina je pred časom objavila, da za napadi na Marijino podobo stoji hudič, za napadi na Slovensko škofovsko konferenco pa stoji Nova Slovenija oziroma portal Domovina. Ni mogoče najti drugega zaključka. 

Pa Bog nam pomagaj, če smo še vredni. 

78. Razveseliti svete

29.9.17, petek

Še vedno smo pri nedeljski pridigi župnika Simona Potnika. Sicer je dobro povedal glede veselejšega življenja in odnosov, da bi jih imeli med seboj, pa sveti Filip Neri mu stoji ob strani - mi pa bi se danes in v nedeljo dotaknili dveh stvari, spodbujenih od radijske pridige. Prva je moj namen že nekaj časa, da poveselim sveto Favstino Najsvetejšo. Zato sem, med odmori prejšnjih dveh dni, takoj tekal na računalnik in (brez primernega znanja in programov), skušal iz 'uradne cerkvene drže' svete Favstine prikazati takšno Favstino, kakršna je bila v Kristusovem duhu, ko je bila redovnica. Že so jo nekateri na novo narisali z blagim nasmeškom, nisem pa še opazil dobre fotomontaže, ki mi je prišla na misel, odkar sem prvič gledal njeni fotki in bral knjige o njej. No, tole je nastalo:

  

Naj bo ta fotka spodbuda tistemu izmed vas, ki se na računalnik malo bolje spozna in ima primerne programe (npr. fotoshop ali corel-a), in naredi res originalno fotografijo vesele svete Favstine-zamenišene-v-Kristusu.

Mimogrede, v informacijo za meni podobne PC revčke: vsako od fotk sem najprej obdelal v Windowsovem ubogem 'slikarju' (radirka), potem na spletu našel brezplačno crop orodje (obreži), da sem odstranil ozadje na eni od slik, zatem pa sliki vstavil v običajni Wordov program za pisanje tekstov, ju sestavil v eno, in jo fotografiral s Ctrl in Print-screen gumboma na tipkovnici, ter jo shranil v 'slikarja', kjer sem jo povečal in pomakljivosti na robovih posprejal ali porisal z barvo. To je kako neandertalec naredi veselo sveto Favstino.

Čakam, da sedaj nekdo med vami naredi boljšo montažo in mi jo dostavi za objavo. Ta nekdo že ve, kdo je to.

Bistvo tega postopka

Je v tem, da sem nenehno gledal sveto in Kristusa v njej, in sestra Favstina je bila ves čas živo z menoj. To je bistvo tudi vseh teh Jonovih pisanj: niso le podajanje informacij, ampak: več ko pišeš o Bogu in Njegovih, več ti povedo in bližje si Jim in bolj so s teboj, in bolj so veseli in bolj si Živ. ŽIV! ŽIV!

Tudi urejanje te slike je prineslo neko tako srečo v moje srce, da je na trenutke postajala neopisljiva, nek sveti tihi skriti zanos, nekaj, kar sploh ni možno na tej Zemlji opisati, in zdi se mi, da se odtlej Favstinin nasmejani obraz v mojem srcu nahaja. Skupaj s še nekaj drugimi in Gospodovim. Seveda pa istočasno vidim tako njeno trpljenje ob bolezni, kot ta njen obraz, ki je bil njen/Kristusov karakter.

Kdor razglaša Svete in Kristusa, so Sveti in Gospod z njim, kot da bi bil že v nebesih.

No, vi pa kakor želite, še naprej.

Jutri pa bomo razložili edino fotografijo našega svetega Slomška, ki jo je omenil pater Simon, da boste tovrstne obraze prepoznali v pravi luči, kajti veselje je po Božji Milosti, Božja Moč pa je duši in telesu v podporo in zaščito.

Aleluja!

77. Pridiga

27.9.17, sre.

V nedeljo sem na radiu poslušal sveto mašo. Ko je duhovnik prebral evangelij, sem se zjokal od Milosti. Tudi zdajle. Potem je sledila pridiga. Začudil sem se, kajti kdaj sem še kje slišal pridigarja, ki je živ? In pridigo, ki ni le triminutno jamranje in iskanje besed? In čakanje na kor, da ga s petjem odreši? Ta možak pa je veselil ušesa in srce.

Potem sem čakal na posnetek maše na spletu, da ujamem njegovo ime, ker sem ga prvič zamudil. Simon Potnik. Simon Potnik. Ga pa prešine Duh. In sem nekje iz malih možganov začel vleči sanjo, da sem to ime že nekoč slišal. Prišel je angel, moj pomočnik in dobrotnik iz nebes, in mi šepnil v uho: ''Pisal si že o njem!'' Šel sem brskat in sem našel tale svoj zapis:

Pater Simon Potnik, župnik pastoralne zveze, je dejal:

»Moramo se prenoviti ter postati goreči za Gospoda. Izziv za pastoralne delavce je, da živimo veselje, ne samo izpolnjevanje nekih norm. Katehet je vprašal: “Kaj ti je ostalo od veroučne šole?” Nekdo je odgovoril: “To, da je Bog Ljubezen, mi pa se bomo cvrli v peklu.” To v paketu dajemo svetu, ko s kislim obrazom govorimo, da je Bog Ljubezen, mi pa nismo Odrešeni.«

Ta katehetova beseda resnice: »… mi pa nismo Odrešeni«, je ključ vseh ključev. Učimo, a sami nismo Odrešeni. To je izjava velike poštenosti, v katere srcu ni zvitosti. Odrešen je, kdor je srečal Gospoda iz oči v oči in bil podrt od brezmejne Milosti in je svoje življenje spremenil v evangelijsko ali vsaj približno temu. Nehal je piti alkohol, poživila, »prešuštvovati« na razne načine, ter dal spolnost, finančne posle, politično diplomacijo in vse razne skrite grdobije duše v popolno duhovno askezo, v preobrazbo ljubečega služenja. To pomeni resnično poznati Gospoda Jezusa Kristusa, a to je samo začetek, nadaljevanje pa je še vse kaj drugega kot le te začetniške askezice. Srečati Gospoda v duhovnem telesu je možno le, kadar nad nami ni več posledic grehov. To je beseda starih svetih Odrešenih. Pazimo tukaj: ne govori se o grehu ampak o posledicah grehov, kar pomeni, da je nekdo že zdavnaj nehal grešiti in živi čisto, a posledice še vedno prihajajo, zato čisto ljubeznivo VDANO SLUŽENJE Gospodu še vedno ni možno, in oseba potrebuje obredja in nadaljnji trud in iskanja. Ko je ta trud dolgotrajen in resničen, pride Gospod in nam v hipu odpihne vse dušne dolgove ter nas napolni z Živo vodo do roba in še čez. Seveda vse to lahko tudi izgubimo, če spet začnemo z grešnim življenjem, a resnični Gospodov Služabnik se tega izogiba, kajti začutil je opoj Gospodove Milosti, ki Odrešuje za vedno.

Poznati torej Gospoda Jezusa Kristusa iz Svetega pisma in iz teologije, še ni dovolj. Biti moramo Odrešeni in to tudi dobro vedeti v svojem srcu in dokazati s svojim predanim služenjem.

No, pa smo spet skupaj. Dobro si k srcu vzemite njegove in moje besede, pa bo nekaj. Nekaj, kar je večno, večnost pa je Gospod.

Evangelij in pridiga se začneta od 10:50 minute naprej (potegnite drsnik). Kliknite na: 

Sveta masa 2017 09 24 zupnija Slovenj Gradec masevalzupnik Simon Potnik

Še tole sem našel:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/iz-roda-v-rod/174357220

... in lepa pesem na koncu. Tile Štajerci nekam razturajo, v duhu. Ta je že tretji, ki je v njem videti ne le suho besedo, ampak tudi Božjo Moč. Pravzaprav so ekipa - in v tem je skrivnost - ker ko eno jabolko že skoraj dozori, ji tudi druga sledijo. 

O Ljubezni z Gospodom, in o Prvi zapovedi, ki je sveti žebelj, na katerem visijo vse te lepe slike, pa kdaj drugič, je upati. 

76. Boga ni, OK - a kaj pa Ljubezen?

slika: splet 

26.9.17, tor. 

Če dobro pogledamo vase in Gospoda, in če dobro pogledamo uspešne ateiste, ne moremo mimo jasnega dejstva, da imajo budisti morda prav, ko govore, da vse izvira iz našega uma. Tudi sam ugotavljam, da zna biti Bog bolj kak pasivec, kot aktivnež; se pa odziva na NAŠE NAMENE, MISLI IN DEJANJA. In potem spoznaš, da je tisti rek:

Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal,

resničen. Če se česa lotim, mi Bog pomaga, če pa se ne lotim, tudi z Bogom ni nič. To je dostikrat dejstvo, čeprav zagotovo ne vedno. No, zaradi tega pozunanjenega opažanja zlahka razumem tiste duše, ki so šele v stanju 'jaz sem vse' ali 'Bog ni ključen, ampak moji nameni'. Lahko razumem ateiste in tudi moniste (budiste in Šankarjeve mayavadije), pa tudi cinike, kajti znotraj neke faze življenja je videti, da imajo celo prav.

A to nam pove le ZUNANJI pogled. Kaj pa NOTRANJI?

Notranji pogled

Notranji pogled, ko se vidi stanje duš, pa pove Resnico; navzven je nekdo lahko uspešen v svojih namenih in načrtih, in zato bi moral biti srečen, a ni. Nekdo drug pa je bolehen in ničev med ljudmi, pa mu duša kaže Luč in Mir in zlate žarke. Kdor to zazna, ima problem, ker se nujno vpraša, zakaj ima Božji niče zlatkasto dušo, običajni človek sivo-črno, izjemneži pa po navadi črno kot noč in brbotajočo ali kot razbito steklo škripajočo, ker je polna dušnih dolgov. Ki indicirajo trpljenje: nemir, strah in tesnobe.

Kje je razlika? Tudi faraonovi duhovniki-čarovniki so delali enake čarovnije kot Mojzes, a on jih je delal po Božjem delovanju. Ker Mojzes je služil Bogu, oni pa faraonovi nečimrnosti, ki jih je zeloooo drago stala.

Vse torej deluje, vse se da, samo Ljubezni, ki prinaša Mir in sladkost v srce, ni mogoče po svojo volji in delu ustvariti. In ta Ljubezen, ki te popolnoma poživi in Oživi, se lahko ustvari le skozi medsebojno naklonjenost med dvema osebama: eno Sveto osebo in eno, ki prvi sledi. Zato je prva zapoved za resne iskalce Gospoda:

Če želiš Ljubiti Gospoda in biti Odrešen vseh trpljenj,

LJUBI SVETNIKE IN SVETE DUŠE.

Brez tega je npr. papežev Amoris Laetitia/Radost ljubezni samo razdražilni paragraf. Brez tega 'kristjani' omahujete in nevede sprejemate brezbožne in monistične razlage vseenosti (vsegliharstva), ter herezije kot je tista, da mora Gospod storiti vse kot mi želimo, če smo pravilno opravili vse rituale. A Gospod ni bankomat za vogalom, in ker tako ne gre ter so rezultati takih praks JALOVI, se naša vera še bolj SKRHA in postanemo krščeni ateisti. Morda navzven še vedno kristjaniziramo, pogled na naše duše pa je gnusen. Še posebno pa je žalostno, če ima takšne duše višja duhovščina.

Ljubezen je tista, ki dela razliko med življenjem in Življenjem, med smrtjo in Zveličanjem. Ljubezen pa se ne more roditi iz gledanja v ogledalo, niti iz svoje volje in namena, ampak le iz svetega Odnosa med dvema osebama, ki sta si v medsebojni naklonjenosti. Zato je Jezus prišel iz nebes in nam dal Sebe in svoje svetnike: da imamo sploh kaj, kar je vredno Ljubiti - in biti s tem Odrešen. Vse izven tega so le neki magični poskusi, ki na koncu dušam prinašajo obup. Duhovna Ljubezen med Božjimi pa je Življenje in je Odrešenje in je Cvetenje in je večna, neumrljiva. Je nekaj, kar nas dvigne nad ta svet nemira in samega sebe, nad čas in nad grob in kakršnokoli smrt. Ta Ljubezen izvira samo iz Gospoda, in ker je samo pri Njem, je tam tudi Mir, kjer pa je Mir, je Sreča, ker sreča brez miru ne more obstajati.

Amen. 

75. O sveti smrti, smrti, in o Življenju

24.9.17, ned.

M. je v prejšnjem čivku napisala:

Naletela pred dnevi na starejšega možakarja, ki je dal že mnoge stvari čez v življenju, pa kar je govoril, je bilo le to, da opaža, kako njegovi letniki umirajo. Pa en pogreb, pa drug, ta sošolka iz osnovne šole je umrla, pa tistega nekdanjega sodelavca je kap, ko je na njivi delal … in ni se mogel temu načudit. Mene pa je čudilo to, da se temu čudi … Takole mi je dejal v neki megli: »Se vi ne bi bali, če bi vedeli, da boste kmalu umrli?«

Smrt fizičnega telesa je eden od glavnih delov našega življenja. V 73. čivku spodaj pa smo omenili še eno drugo smrt: smrt nas starega človeka, vezanega na umrljivi svet, in novo rojstvo v Duha, v Ljubezen in služenje Gospodu in Prijatelju Jezusu Kristusu.

Lani je svet nasilno ubil okoli 100.000 kristjanov - predvsem samo zato, ker so bili kristjani. A Gospod nam zagotavlja, in to obljubo vedno drži; Matej 16,25:

Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil;

kdor pa izgubi svoje življenje zaradi Mene, ga bo našel.

Poglejmo si zdaj tole sliko, objavljeno pred kratkim na spletni strani Družine. Ko sem jo zagledal, sem se ihtavo zjokal od Milosti. Temu služi slikarska umetnost - predstaviti, kar fotografija ne zmore:

Slika predstavlja egiptovske kristjane, Kopte, ki so bili feb. 2015 obglavljeni od demonskih islamistov samo zato, ker so bili kristjani. Kaj me je na sliki najbolj po Božje pretreslo? VSI IMAJO Kristusov obraz. Pred smrtjo moramo zreti v Kristusa, z zaupanjem in Ljubeznijo in Njegovim svetim Imenom na ustnicah, in bomo Odrešeni vseh trpljenj za večno. Ali vidite, kako vsi zro Vanj? Kdor tako zre, povem vam: lastno obglavljenje mu je v sladkost. Kot vidite, so vsi, skupaj z Jezusom in angeli, v rdečih mučeniških ogrinjalih, katerih oblika dela črko Y - Jezus. 

Ali vidite Jezusa Gospoda Milega? Z levico, roko Ljubezni, pošilja svete angele, da okronajo Njegove mučenike. Kar pomeni, da jih

je opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

(Rim 8,30)

Desnica, roka Moči, pa mučenikom pošilja Božjo Moč za sveti prehod Domov. 

Ali na sliki opazite veliko vodo med puščavo in Nebom? To je reka ali ocean vzročnosti, ki ločuje materialni svet od duhovnega, ki je naš resnični Dom. Preko te brezmejne Reke je potrebno priti, kdor želi Gospodu roko dati, iz srca v srce in iz oči v oči.

Ali na sliki opazite, da je sveti Rešenik v dveh krogih - v modrem in zlatem? Prvi je krst v vodi in drugi krst v Svetem Duhu. Oba krsta sta potrebna, da Oživimo za večno. Krst v vodi nas očisti grehov, dušnega dolga, in krst v Duhu nam da Novo življenje (73. čivk). Resnično, kdor bo to sliko blagroval in oboževal, bo Odrešen.

Japonski mučenci

Povsod po svetu so krščanski mučenci. Morda jih je največ na kvadratni kilometer zemlje prav v Sloveniji - vsa je posuta s prikritimi morišči. Pa si poglejmo, kako je to na Japonskem. Videli boste skrivno votlinico, v kateri se je skrival tudi misijonar Francisco Barajar, ki je 20 let živel skrito med verniki, preden so ga ujeli in usmrtili. Posnet je tudi film na to temo, z naslovom Silence (Tišina), KLIKNI za trailer, ki je dolg, umetelen, zanimiv in dvoumen, saj je odraz dvomov slavnega režiserja. Če imate priliko, si ga vsekakor oglejte. No, na spodnjem filmčku pa boste videli mnoga sveta morišča japonskih kristjanov. Kdor se jim pokloni, moriščem, bo pri Gospodu oproščen:

  

Poslušajte Mati Terezo, ko govori v hrvaščini

Ko sem naletel na ta avdio-video in ga poslušal, naglas, sem se na nekih mestih njenega govora zjokal od Milosti. Res je privilegij poslušati glas svetnice v nekoč skoraj 'domačem' jeziku, ko nam govori Božje besede: ''NE POTREBUJEMO SE BATI SMRTI'':

Tu pa govori, kako imeti čisto srce (da se ne bomo bali smrti).

Poleg te povezave lahko najdete še kak njen govor.

  

Sveta Tereza pove, da se smrti bojimo le, kadar nam vest ni čista, ker vemo, da bomo prišli pred Boga in se soočili s samo Stvarnostjo in samim seboj. To ve vsaka duša, četudi je neverna, kajti vsakdo ima v srcu Božjo iskro večnega Življenja, a vsakdo je ne POSLUŠA.

Če se vas njeni govori in naš današnji zapis niso dotaknili do solz, resnično, resnično povem vam: ste mrtev kamen, ki se vali proti peklenskim vratom.

Tako: testirani ste bili, vam v veselje ali opomin. Kajti Gospod je neskončno Usmiljen, a je tudi Pravičen za tiste, ki še lastni duši ne prisluhnejo. Možak na začetku zapisa pojamra: ''Se vi ne bi bali, če bi vedeli, da boste kmalu umrli?'' Vsakdo naj sam sebi odgovori. Kar se pa tega nadomestnega cenenega Jone tiče, se mu srce nasmehne, ogenj plane ven, oko v Nebo pogleda in tih nasmeh pride na obraz.

O stara smrt, sopotnica, kako si smešna - za tiste, ki so Živi!

To je bil Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Sveti!


PS: danes ob 5:30 sem prižgal HKR in poslušal svetega Janeza Pavla II., ki je molil rožni venec v hrvaščini! Prvič sem slišal to molitev izvedeno z nekakšno notranjo intenzivnostjo duše. 

74. Komentar naše m. na prejšnji čivk

'Naša m.' je v komentar na včerajšnji, 73. čiv, napisala nekaj po Duhu, ki jo je očitno prešinil. Zbrisal sem tam in nalepil tukaj. Preberite si dobro, naj se vam oči solzijo od branja. Poudarke teksta je dodal Jona. Aleluja!!

"Čiv preloma, Novi človek in 7+3 je deset, hvala Jona. Soočenja in dojemanja Božjih Učenj, da nekaj starega mora umreti, da se Novo rodi. Zanimivo, v današnji Hozani je pisano:

Gal 6, 14-16:

'Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kristusu Jezusu niti obreza niti neobreza nič ne velja, ampak Nova stvar. In kateri koli se bodo po tem pravilu ravnali, Mir in Usmiljenje nad njimi in nad Izraelom Božjim!'

Božja Beseda povezana z Novim človekom potrdi iskreno zrcalo čiva vsem nam in kar je hieronim napisal o napihnjenosti. Samo obredje je podstat, vhod, je osnova, a to samo po sebi še ne zadošča, če svojega življenja v praksi ne uglasimo na izročene nam zapovedi in kaljenje semen, v služenje Gospodu v Ljubezni. Kot če nekdo diplomira na faksu ali opravi maturo v srednji šoli, je dobil štempelj, seme, a to še ni dovolj, da bo vešč ta poklic opravljati v praksi, pravi uk se mu začne šele pri mojstrih.

Ničesar vrednega ni, kar ne bi bilo dano po Gospodu Jezusu, naša je le beda, in uvid v soočenje s tem resničnim stanjem je Milost. Človek prebujen in Oživljen, se v Ljubezni veže na Gospoda in Njegove z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in z vso močjo.

Naletela pred dnevi na starejšega možakarja, ki je dal že mnoge stvari čez v življenju, pa kar je govoril, je bilo le to, da opaža, kako njegovi letniki umirajo. Pa en pogreb, pa drug, ta sošolka iz osnovne šole je umrla, pa tistega nekdanjega sodelavca je kap, ko je na njivi delal … in ni se mogel temu načudit.

Mene pa je čudilo to, da se temu čudi. Ko smo bili rojeni, je bila ena garancija, da to telo tudi umre, s tem pa je konec možnosti roditi se v Novega človeka še v tem življenju. In ker ljudje niso bili deležni takšne Božje Milosti, kot je pisal h., da smo naleteli na Božja Učenja, tale blog in Njegove, se jim film v tistem razmišljanju ustavi. Takole mi je dejal v neki megli: »Se vi ne bi bali, če bi vedeli, da boste kmalu umrli?«

Ampak bližina smrti in Gospod delata življenje Živo, v tem je izhod, je odskok za poroditev v Novega človeka. V človeka, ki je po Svetem Duhu zaobjel edino Nalogo življenja, živeti v Kristusu in pričati Zanj z vso Ljubeznijo in silo srca. Človek bi poletel, svete nebesa objel, polja cvetlic v srcu zadehte, se Milo stori, Dom na obzorju zlato žari … Pričaj z Ljubeznijo Ga ti.

Komu zvoni? Vsem nam zvoni! ZBUDITE SE, DANES, TA HIP … Ali smo kot tisti gasilec v čivku, ki se sicer javi, pa še ne bi prišel v službo? Kdaj pa, če ne DANES?

Hvala Tebi Kristus in Tvojim, ki so po Božji Milosti tu, nas Poti uče in glasno z gromom Božjega srca duše Zate bude, lep dan, m."

73. Kdo je kristjan-Novi človek, po merilih Gospoda in Njegovih

Sveti Pavel - Novi človek

22.9.17, pet.

Zamislite si, da nekje poteka dolgotrajen gozdni požar. In gasilce, ki bi morda enkrat tedensko poklicali vodjo gašenja: ''Pridem, a ta teden ne morem.'' Takšne udarce dobiva Bog od večine tistih, ki jih Ljubi in ČAKA, ker so rekli, da so kristjani. Ampak, ali lahko takemu gasilcu res rečemo gasilec? Gasilec v fotelju?? Kristjan, ki ni Oživljen? Sprehodimo se malo skozi to temo.

Pred tem pa samo suhi podatek: tile čivki so te dni stari tri mesece, če prav štejem, vaših prebirkov pa bo že kmalu 8000! Hvala vsem skritim prebiralcem, kajti Gospod vas vidi in čuti vaše misli ter opazuje vašo roko, ki se že drži telefona v razmišljanju, da Ga pokličete.

Potem pa sta še dve kategoriji (izpustimo zavistne in zlobne): ena so bralci, ki so srčno naklonjeni, a se ne oglasijo. Resnično, povem vam, njihov delež od Gospodove mize je skromen, a so in bodo to posladki. Drugi pa so tisti, ki tukaj konstruktivno sodelujete - manj vas je kot prstov mizarjeve dlani - in smo vzpostavili Božji odnos. Vam pa povem, prijatelji: od sedaj naprej gre na vas Božja Moč, ker je ta ničvredni sluga vesel nad vami. Za razvoj Ljubezni do Gospoda - potem, ko ste tukaj dobili seme Ljubezni - se morate nenehno truditi, kot tudi za moč, a od sedaj naprej bo Gospodova Moč z vami. Ne napihnite se, ker ne bo po vaših zaslugah! In ta Moč vam je lahko v padec, če se prevzamete. Kajti kar Gospod daruje, lahko tudi odvzame. Ta Moč vam je dana v oporo na Poti, za zdravje in za razglašanje tega, kar Spoznavate. Hvala Tebi Gospod!

In to še ni vse: Božja Moč bo prišla tudi nad tiste, katere bodo ta bedni Jonek in njegovi prijatelji slišali iz srca in JASNO govoriti o Ljubezni z Gospodom. Kajti po veri smo samo pogube rešeni, po Ljubezni pa smo Odrešeni. To je Kristusov Evangelij. Amen.

Kakšna so merila, da smo sploh kristjani?

To vprašanje v meni zbuja dva občutka: prvi je malo zoprn, ker bo treba vsej skupnosti napisati, kaj vse kristjan NI, drugi občutek pa je, kot da bi se mi prsi v Nebo spremenile. Naj razložim. Najprej, kaj kristjan NI, in potem, kaj JE.

Kristjan ni, kdor je le krščen, kdor hodi k sveti maši, kdor je 'dal čez' vse zakramente, podpira Cerkev, pridiga o Gospodu in je po krščansko pokopan. Vse to so morda merila za posvetnega, zunanjega kristjana, a Gospod gleda duše in ne obleke, in išče OD ZNOTRAJ prerojenega človeka, ki ni nič več tisto, kar je bil. Ampak je nekaj NOVEGA. Vse pred tem Novim rojstvom so le 'kandidature'. In zgoraj naštete dejavnosti so dela kandidatov za kristjana, niso pa še Kristjan, Novi človek, Božja duša.

NOVI ČLOVEK!

Aleluja, aleluja: resnični kristjan je tisti, ki je v nenehnem objemu s Svetim Duhom, ki je Ljubezen in je Moč in je Gospod. Sveti Duh mu je dan, ko se zaljubi v Jezusa Kristusa in Mu glasno izpove svojo dušo in življenje. Kakšna sreča! Aleluja! 2 Kor 5,17:

Če je torej kdo v Kristusu, je Nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je Novo!

Kaj pomeni biti Novi človek? Dajmo, priznajmo si najprej eno: krst v Svetem Duhu in vse cerkvene dejavnosti še niso Novi človek. Tudi ni Sveti Duh s krščenimi, če ti aktivno ne verujejo in ne Ljubijo Gospoda, ki je Jezus. Vsak dan, brez predaha, brez padca. Vse te mehanske spovedi in obredje in krsti - dajmo si pogledat v srce in oči - saj sami veste, da so to le semena, semena pa rabijo posebno klimo, da vzklijejo, zrastejo v drevo, in dajo plod. Dajmo, prijatelji v veri, biti iskreni in pošteni. Ste s krstom in ohlapno vero res Novi ljudje? Še vedno mislite, da je biti krščen in obhajan in birman res že vse? Biti krščeni nadosebek sveta? Takšne duše so za Gospoda kot tisti gasilci, ki se sicer javijo, a povedo, da jih ne bo na delo.

Včeraj ali kdaj sem nesramno zapisal, da v Sloveniji ne vidim enega kristjana. To je nesramna trditev, brez dvoma, če gledamo po človeško. Če pa gledamo z Božjimi očmi in razmišljamo po Božje, je to pač tako. Edina Nova oseba, ki sem jo zaznal letos, je bil brat Yun, o katerem smo pisali na prejšnjem blogu Jona gre v Ninive (KLIKNI). Vsi ostali pa so le KANDIDATI za kristjane. Morda sem spregledal kakega karizmatika, zagotovo so tudi ljudje v Svetem Duhu - a jaz jih ne poznam, ne vidim v duhu in ne slišim o njih. Novi človek je bil pater France Špelič, o katerem smo pred kratkim pisali. Novi človek je bila sveta Favstina Najsvetejša. Novi ljudje so bili mnogi naši svetniki, ki pa jih Slovenska Cerkev ne prepozna za svetnike, ker jim je bila vedno zavistna, v svoji pretežno od človeka zatohli veri.

Med Novim človekom in religijo je vedno brezmejen prepad, ki ga prestopijo le tisti, ki zaradi iskrenosti, ponižnosti in zvestobe vztrajanja pridejo Gospodu na oko, oziroma Njegovemu služabniku, ki je v Svetem Duhu.

-Novi človek po Kristusu je nor na Kristusa, a nor od Ljubezni in hvaležnosti. Posledica je, da pride Sveti Duh nadenj in mu pomaga pri Nalogi.

-Novi človek vsak dan ves dan misli na Gospoda in Njegove, ter deluje v skladu z Njimi. VSAK DAN, VSAK DAN V LETU, URE IN URE.

-Novi človek je pravičen, zato ne podpira od Boga izgubljenih v njihovih blodnjah, in se ne druži z njimi. Je pa pripravljen pomagati h Gospodu vsaki taki duši, če je pripravljena na to.

-Novi človek je tisti, v katerem je ta svet umrl, četudi še vedno živi v njem in opravlja najnujnejša dela - vse v cilju izvršitve svoje Naloge do Gospoda.

-Novi človek je vedno popolnoma originalen v svojem oznanjevanju: vsakomur od Novih ljudi je dodana Moč njegovi karizmi za Gospoda.

-Kdor ni Novi človek, še ni umrl in se ponovno rodil v Gospodu, ki je Kristus.

-In kdor se ni nanovo rodil v Duhu, NI NOVI ČLOVEK. Amen.

Tisti, ki sem vas omenil zgoraj, da vas Gospod obdaruje, ste namenjeni v Novega človeka. Če niste, odstopite; če ste, pomnožite svojo iskrenost. Gospod vse nagrajuje tisočerno, in če bo kdo zaradi oznanjevanja preganjan, bo dobil Moč, da bo svoj sladki križ nosil Gospodu v slavo in sebi v odrešenjsko Srečo. Novi človek je neustrašen in neustavljiv v svojem Delu Zanj. Iz njega gresta Gospodova Sila in Milost in njega dela niso drobtiničasta in občasna. Kajti Sveti Duh ni drobtiničast in ni potuhnjen in ne izmuzljiv, poln izgovorov. 

Kaj ima torej običajni kristjan z Novim človekom? Resnično, resnično povem vam: skrajno malo.

Sveti Pavel govori o Novem človeku, ne le o današnjih 'kristjanih', ko reče, da so takšne duše poveličane. Rim 8,30:

Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Pater Marko Rupnik je v Družini (št.37/2017) zapisal: "Gospodova žetev je namreč žetev tistega življenja, ki ga Njegova Beseda po Svetem Duhu vceplja v nas kot Življenje v Kristusu". Gospodova žetev je torej Novi človek. Vse manj od tega ni nikakršna žetev. Kajti:

Novi človek je popolnoma nov, ni le prebarvan. NOV, NOV, NOV, NOV!!! Aleluja Gospod!

72. Zabluzena Stična in kam gre Živa Voda

slika: splet 

20.9.17, sre.

Kar bom napisal, ni namenjeno tistim, ki so s Stično zadovoljeni, ampak tistim, ki čutijo, da tam nekaj ne štima. Ostali naj ta tekst prezrejo.

Današnji zapis bo sveta resnica, a bo mnoge prvi hip prizadela. Sicer si tega ne želim niti malo, a rad bi, da razumete, kako potekajo resnične stvari, kako pa zmotne in s tem lažne. Prosim mladino in ostale, da mi ne zamerite govoriti po Božje, seveda s pomanjkljivostmi, ki jih kot bedni črv imam.

Videli bomo, da je program Stične mladih narejen po človeško, ker današnja mladina sicer sploh ne bi prišla, če bi bila stvar speljana po Božje. Dotaknili se bomo enega samega ključnega momenta duhovne vadbe, o katerem večina še slišala ni, še najmanj pa današnja duhovščina, četudi vse to ve, na neki teoretični in akademski ravni.

Kaj je 'zasluga' (vrednost)?

Po angleško 'merit', po japonsko 'eko'. Kaj je to? Kaj je to, kar pri sveti maši pride, če je resnična, in se lahko prenese v drug namen? In pri resnični molitvi seveda tudi, kaj šele pri duhovni askezi.

Ko sem par let na Vzhodu trdo vadil duhovni asketizem, pod vodstvom razsvetljenega učitelja, smo imeli - menda šestkrat letno plus dvakrat po en mesec posebej - zelo intenzivne eno-tedenske duhovne vaje, ki pa so bile tudi hud napor za telo. Kakorkoli, takrat sem spoznal, da so učiteljeva nenehna opozorila, da ti tak intenzivni teden dni vadbe prinese neko 'zaslugo', ki pa jo lahko hitro izgubiš, resnična. In res, opažal sem, po kakšnih štirih dnevih, da je v mojega duha in telo prišlo nekaj živega, neka sila Življenja. Večina kolegov tega ni nikoli doživela, kot so mi povedali. A sam mislim, da so bili vendarle deležni kakšnega deleža. No, ta sila ali kaj je to, ta blagoslov, zasluga ali merit, eko, pride po precejšnjih iskrenih naporih, zbranosti ali molitvi. V tisti veji duhovnosti, kjer sem bil takrat, so eko na koncu vsake 'maše' posvetili tistim, ki so prosili zanj, to je za kakšne umrle podpornike templja, če pa te potrebe ni bilo, SO GA VRNILI NAZAJ, v 'maternico' Razsvetljenja. Pa vendar ga je nekaj vedno ostalo tudi pri meni. In učitelj je to videl, in bil dokaj zadovoljen z menoj.

Kaj nas je pred vsakim intenzivnim tednom ali mesecem duhovni učitelj opozarjal? Da bo ta 'zasluga' prišla na nas, če bomo res popolnoma iskreni, ENOSRČNI. In ta zasluga prihaja tudi na vsakogar, ki živi za uresničevanje Prve Božje zapovedi:

Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem, kar si: z vso silo srca, duše, misli in telesa.

Jasno je tudi, da je 'zasluga' mnogo večja, če je zbor množičen, in je v njem dosti res iskrenih. No, učitelj pa je opozarjal,

naj tudi po koncu vadbe ostanemo v enakem stanju zbranosti in dostojnosti, da bo blagoslov ostal z nami in nam pomagal na Poti h končnemu Spoznanju.

Kajti, povem vam: ta višek notranjega življenja, ki pride, če smo iskreni in enosrčni, nas po koncu vadbe ali molitve spodbudi: k velikemu čvekanju, odvečnemu krohotanju, objemanju drugih, sproščenejšemu grehu, ker ni več 'aresta' - in v dnevu ali dveh se vse IZGUBI, ker vse vržemo v brezno vsakdanjega življenja in norenja. Učitelj pa nas je opominjal:

Ostanite v dostojnosti in zbranosti, ostanite v tihoti, zadržanosti in molitvi. Pojdite v tej posvečeni zbranosti domov, in tam nadaljujte duhovno vadbo, sadove le-te pa uporabljajte za dobro, ne pa za svoje užitke in zlo.

Program 'Stične mladih' pa …

… je klasična človeška zabloda: najprej delo, potem pa veselica. Ljudje čez dan trdo delajo, da se lahko ponoči stiskajo med rjuhami - to je glavni smisel običajnega človeškega življenja.

A oboje je samo uničevalec naše človeške energije, ki je sicer namenjena iskanju Boga.

Če pogledamo vsakdanje človeško življenje, je enako živalskemu: hud boj za ustvaritev družine, hud boj za zgraditev gnezda ali brloga, potem pa 'nagrada': spati, žreti in seksati. Enako je s težkim garanjem naroda, ki se na koncu konča na veselicah, te pa izpijejo še zadnje moči, ker se končajo v zapravljanju denarja, plesu, opoju, vpitju, petju, objemanju in seksanju. Ali navijanju. Takšen je urnik živali in ljudi, ki Gospoda ne iščejo z vsem, kar so.

Tukaj si poglejte urnik 'Stične mladih':

http://www.sticna.net/o-nas/zgodovina/sticna-mladih-2016/program/

Kot vidimo: nekaj programov, fuzbal, kosilo, maša, žur in mamon.

To je vse človeško, a ni Božje, zato od mladine, ki se NAVADI na tak ritem življenja (enak delavsko-veseljaškemu), najbrž ne bo kaj dosti Božjih ljudi v Ljubezni z Gospodom. Od teh 6000, ki naj bi jih bilo letos v Stični, bo morda le eden vsaj malo svetniški, ostali pa sicer ne bodo pogubljeni (kakšen tudi), ne bodo pa Odrešeni. Kaj takim dušam ostane drugega, kot vice? Je to kakšen dosežek? Kdor je vice videl, vam pove: strašne so!

Kot vidimo, je Stična mladih narejena ravno obratno od tega, kar nas opominja Učitelj: kar, po nekem uvodu, prinese sveta maša, je potem popolnoma onečaščeno in zavrženo za norenje, kateremu je edini cilj LASTNO UŽIVANJE V SKUPINI. Pravzaprav gre na koncu vseh koncev za zavestno ali podzavestno iskanje primernih spolnih partnerjev. Takšno je pač zemeljsko življenje, kjer Gospod ni v centru, ampak smo mi sami sebi. Na kratko: 

Imeti žur po sveti maši, je grešno življenje. Amen. 

Sveti Duh in kaj Mu smrdi

Recimo, da kristjani lahko rečemo, da po iskrenih delavnicah in sveti maši pride Sveti Duh, ali pa Voda Življenja, ter nam resnično, po Gospodovi Milosti, odvzame dušna bremena, ki so posledica grešnega življenja. Od tega OLAJŠANJA in priliva Moči, smo naravno veseli, in postanemo gobezdavi, nepremišljeni, zaletavi in plesoči. Od tu do opazovanja drugih teles in enkratnosti samega sebe pa je le še korak. Od njega naprej se z nami spet hrani hudi-skriti-kosmati-perverzni. Zato je res: če nismo pazljivi, Sveti Duh ne more bivati z nami, ker sveto k svetemu teži, in Svetemu greh smrdi.

In tako ta izgubljena mladina ostane brez blagoslova. Ker je žur na koncu pravzaprav bistvo vsega druženja. To opazujem že leta dolgo. Jezus Gospod je sveti Brigiti Švedski pojasnil, da skozi sveto hostijo sicer vstopi v telo takega grešnika, a mu že z jezika pobegne nazaj, ker se mu gnusijo takšne duše. In seveda takšna zblojena duša čez čas začuti, da z Bogom nima kaj dosti, zato Ga zavrže še bolj; če pa ostane v občestvu, je tam le zaradi jemanja koristi od soudeležencev. To pa je potem društvo, ni pa Cerkev v Svetem Duhu.

Na te stvari opozarjajo svetniški vodniki in dobrotniki: ne postani gnusen, ker bo Božja 'zasluga' pobegnila od tebe, in ostal boš bedak in bednik. Za razliko od svetnikov in svetniških ljudi, ki bi se po sveti maši vljudno poslovili, in v tihi molitvi odšli domov, polni Svetega Duha, tam to zbranost na Gospoda še povečevali, in potem delili enormne količine Žive Vode svetu okoli sebe - v olajšanje in v Zveličanje.

Morda so trije duhovniki v Sloveniji, ki to razumejo. Zagotovo to razume tudi četrti, gospod-zaslužni-in-molčeči-in-modro-kimajoči iz Stične, a ker on molči, bodo Cerkve prašne in prazne in le občasno bo v njih kak žur. Takšno druženje pa je od padlih, ker je enako drogiranju - v cerkev pridejo le, ko je tam žur oziroma množica, glasba in hrana, sicer pa take duše nimajo nobenega stika z Živim Gospodom, ki je Jezus Kristus, dajalec Miru in Sladkosti v srcu.

Kdo od 'Stične mladih' je resničen iskalec Gospoda? Tisti, ki se je po sveti maši v tihoti srca ODPOVEDAL oz. izmaknil norenju. Takšno dušo je Gospod opazil. In blagoslov je ostal z njo. 

Pa Bog nam pomagaj, in prosim Te, blagoslovi bralce z razumevanjem poti Žive Vode, ki jo pretakaš na iskrene. Amen.

71. Zvodniki in Gospodove zmage

17.9.17, čet.

Včeraj sem bil opozorjen, da bo tisti psihik Derren Brown (ki sem ga že omenjal v zvezi s priložnostjo/srečo), imel oddajo o spreobrnitvi neverne ženske. No, prižgal sem TV, naš program, da vidim to čudo.

Takole je bilo, na kratko: bila je ženska, ki ni verjela v Boga, po mesecih predpriprav jo je povabil na pogovor v nekakšno cerkev in pri njej uporabil vse zvijače psihike in 'čarovništva': tapkal je po mizi ob omembi čustev, da je naredil t.i. 'sidro', jo spraševal o njenem očetu, čustvih do njega itd … Potem jo je za minuto ali dve pustil samo, in ji rekel, da lahko vstane in si ogleda cerkev. Ko je bila sama, je vstala, in tisti hip jo je zadela velika Božja Ljubezen, avtentično se je zjokala od Milosti, in se opravičevala Gospodu.

Potem se je 'hudič' vrnil. Počasi ji je razložil, da ne potrebuje VERJETI V PRAZNOVERJE - v ozadju je na razpelu visel Gospod Jezus Kristus - in ji pojasnil vse postopke, s katerimi je v njej vnaprej programiral razcvet določenih čustev. Vse je torej le v njenem in njegovem umu. Ko jo je vprašal, kako zdaj gleda na dogodek, je dejala, da se je vanj pritihotapilo nekaj umetnega. No, to umetno je - hudič.

Analiza

Hudič je strašno iznajdljiv in umetelen; pozabi pa, da ga Gospod lahko uporablja po Svoji volji, kadar želi. Ženska je le ženska, in 'nekaj umetnega' jo je zmotilo, pa vendar, videl sem, da je glavnina izkušnje Svetega le ostala v njej, kljub kimanju svetovnemu čarodeju, pred kamero.

Ker kak ničvredni Božji črv lahko včasih vidi duše, sem še sam uporabil Božjo diagnostiko psihe in stanja duše, in pogledal njuni duši, na današnje zgodnje jutro. Najprej si poglejmo žensko:

Njena duša se nahaja tam, kjer mora biti, kadar imajo ljudje srce odprto in se začenjajo dotikati bistva samih sebe, to je svoje vezi z Izvorom, ki je Gospod. Poleg tega je prišla skozi Prva vrata na Poti, in je trenutno tam, kjer je večina iskrenih duhovnikov. Njen dušni dolg je zmeren, kar je pokazatelj povprečnih iskrenih vernikov. Njen duh je v stanju razumskih vernikov, kar kaže na študij Nauka in začetek trdne vere. Skratka: ženska je prestopila Prvi prag in vstopila v predprostor Gospodove Cerkve v duhu.

Poglejmo si še 'zvodnikovo' stanje:

Nahaja se v svojem črevesju, kar kaže na nekakšen boj za preživetje; nahaja se v svetu živali/prepirljivih demonov (asur), kar pomeni, da je povsem neveren in zato bojevit, razdražljiv, kajti to je običajno stanje tistih, ki ne sprejemajo Boga, zato jim ostane samo še obupen boj za prevlado in preživetje. To se zgodi vsem, ki želijo sami biti bogovi. Seveda je ta sposobni psihik mali bog, ker ima neke sposobnosti, ki jih imajo tudi pol-bogovi, a žal so pol-bogovi še vedno delno vezani na materialni svet in zato neodrešeni. Svetniki so Božji, pol-bogovi pa so Gospodove sluge, ki pa delujejo v materialnih svetovih, in ljudje za posvetne cilje molijo in žrtvujejo njim. Kar je seveda napaka, kajti Najvišji je Gospod, in če kaj potrebujemo, lahko prosimo kar Njega. Rezultat bo malce drugačen, a bo pravi za naš napredek na Poti Domov. Naš Dom so nebesa, Nebeško Kraljestvo; dom kajnov, ki želijo vladati svetu sami, pa ostaja Zemlja. Ta pa takšne duše počasi ali hitro vodi proti peklu, ker jih okuje v svoje verige materialnosti.

Čarovnikov dušni dolg je zelo velik, veliko breme je to, in je že na meji tistega deleža, ki dušo začne po peklensko črvičiti. To se zgodi vsem, ki ne Ljubijo Gospoda. Njihove duše so težke, obložene s skalami grehov. Iz tega stanja jih lahko reši samo Božji služabnik, ki se mu priklonijo in ga poslušajo. DRUGE POTI NI.

Morda pa kdo tale tekst prevede dotičnemu psihiku, in mu da PRILOŽNOST Odrešenja?

slika: splet

Sklep

Brezmejno je število zvodnikov duš, ki to počno vede ali nevede. Le kdo uide vsem tem pastem, se je spraševal sveti Anton Usmiljeni, in iz Neba je prišel glas: ''PONIŽNOST!'' Kdor torej nima ponižnosti pred Stvarnikom Nebes in Zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari, je na poti v velikansko trpljenje. V enakem stanju je tudi veliko kristjanov, katolikov, ki sicer redno hodijo k maši, a njihov duh je nenehno na preži, da zadosti svojemu pohlepu in podobnim boleznim.

Razlaga

Poglejmo zdaj, kaj se je ženski zgodilo. Karkoli je Brown počel z njo, ni vedel, da ga, neznalca kot je, lahko uporablja Gospod, s ciljem, da izgubljeno dušo ženske približa k Sebi. Kako to gre?

Kot prvo, je v ozadju visel Gospod in stvar se je dogajala v nekakšni cerkvi, čeprav morda to ni bila. Imel sem občutek, da je čarovnik želel perfidno povezati katolištvo in praznoverje, ju razkrinkati, ter izpostaviti SVOJE umetnije ter 'moč svojega in njenega duha'. Kaj pa se je v resnici dogajalo? Tole:

Vsakdo od nas ima v sebi Božjo iskro Življenja, to je Naddušo. Če ta iskrica, ki pa je izjemo močna, zapusti telo, oseba takoj umre, in ne more jo oživeti nobena znanost in tolpa nevernih brihtnežev v belih haljah, četudi trdijo, da smo bitja samo skupek kemije in fizike. A še enega živega komarja ali travne bilke niso uspeli ustvariti, ker v njih ni duše. Ti fantasti, ki zanikajo obstoj večne duše, so torej večni nategovalci tistih, ki ne sledijo Nauka. In od tega dobro živijo.

Bog Oče je torej nenehno prisoten v nas, in nam nenehno šepeta o Poti Domov. Če pa mi, ki imamo svobodno voljo, tega nočemo slišati, Gospod v nas UTIHNE, ter nas samo še OPAZUJE. Opazuje nas, nam izpolnjuje naše ničeve želje, a nas NE VODI VEČ AKTIVNO, ampak le še s svojo tiho prisotnostjo, ostalo pa prepusti trpljenju, ki pride kot posledica naših zmot. A On za to trpljenje ni odgovoren, četudi je bil tako dober, da nam je izpolnil naše bolestne želje. Odgovorni smo sami.

Enako je v duši 'zvodnika' s Poti, in v duši ženske, glavne tarče tokratne oddaje. Gospod nas torej vodi od znotraj; od zunaj pa nas želi zbuditi skozi Cerkev, Nauk Svetega pisma, svetnike ter Božja znamenja ob poti. In skozi tale blog. In duhovne vodnike. Kadar oseba začne poslušati Božji glas v sebi, začne biti pozorna na zunanje vodstvo Boga, in Oče ji pošlje še duhovnega vodnika. Ta ženska je bila naivna in iskrena, zato je Brownu zaupala, čeprav je bil 'lažni guru'. Kaj se zgodi tistim, ki v veri ne iščejo sebičnih dobitkov zase, ampak iščejo Gospoda: četudi padejo v roke lažnim gurujem in duhovnikom in magikom, jih bo Gospod vseeno vodil k Sebi in jih na koncu rešil.

Mar ni Oče zakrknil možgane faraonu, da je lahko rešil izraelski rod iz sužnosti Egipta? Prav tako je storil, da je Brownu začel kapljati 'drek na možgane', zato, da je mnoge od nas utrdil v veri in tisto žensko približal k Sebi. Gospod mnogokrat uporablja neumneže in celo zlobneže, da očisti duše svojih sledicev in jih pritegne k Sebi ter Odreši. A za Njegove neprostovoljne pomočnike mraka reče (Matej 18,7 in 23,13):

         

Gorje svetu zaradi pohujšanj! Pohujšanja sicer morajo priti, toda gorje človeku, po katerem pride pohujšanje!

  

Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate Nebeško Kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti.

Strašna je usoda tistih, ki so zvodili druge duše s Poti h Gospodu! Takšne duše se lahko rešijo večnega trpljenja izključno samo, če spoznajo svoje zlo, in se predajo sveti osebi in v vsem izpolnijo njegova navodila. Samo v tem primeru jim Gospod oprosti. Kajti Gospod rad odpušča, a zelo nerad tistim, ki druge vodijo na pot brezverja. Kajti takšni so se pregrešili zoper Svetega Duha. Marko 3,29:

         

Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.

Če že Derren Brown nima Božjega strahu, ker jaha na valu svojih sposobnosti in navideznih 'uspehov', ga imej vsaj ti. Kajti Gospod je Usmiljen in je Dober, a je tudi strašen v svoji vsepojavnosti. Na koncu zgodbe o Jobu, Bog Jobu objasni svoje moči in ga vpraša, ali on sam zmore kaj takega. Job odgovori:

Z ušesom sem slišal o Tebi,

a zdaj Te je videlo moje oko.

Zato odstopam in se kesam

v prahu in pepelu.

To je vzorec takojšnjega Odrešenja: kdor se vrže Predenj in Mu prepusti svoje življenje ter Ga prosi za vodstvo, so mu vsi grehi takoj odpuščeni, Gospod ga osebno vzljubi, varuje, in ga varno vodi Domov. Tudi z Jobom je bilo tako.

Reši se, kdor se  more in kdor se hoče!

Če bo gospod Brown kdaj tole prebral, bo to dokaz, da mu Gospod nudi PRILOŽNOST. On sam, Derren Rjavi, je oznanil nauk o sreči, ki da pride le, če zgrabimo PRILOŽNOST. Kar je res. Zdaj pa je na Gospodovi volji in njem samem, ali bo PRILOŽNOST zgrabil in se rešil, po Gospodovi Milosti.

Posnetek oddaje na YouTube: