Ta blog je nadaljevanje bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI). Namenjen je iskalcem Gospoda, ki jim je bil omenjeni blog všeč in koristen, in so 'preštudirali' vsaj ključne zapise: št. od 20 do 25; št. 28, ter vse nad 33, z najpomembnejšim, zaključkom: GOSPODOVA POSLANICA ZA NOVI ČAS (KLIKNI) - skupaj s komentarji. Vesel bom komentarjev, vprašanj, spoznanj ali navdihov takšnih skrajno redkih iskrenih duš.

Vsekakor priporočam branje zapisov od 1. naprej, ker se sporočila navezujejo in dopolnjujejo.

četrtek, 24. avgust 2017

60. Preklet narod da smo

28.8.17, pon.

Sem se pogovarjal z delavcema iz Bosne; eden je mlajši musliman, drugi pa starejši pravoslavec. Njegov obraz je ustrojen od sonca in dela, brisača zavezana čez glavo, in sila, ki sije iz teh ljudi. Z mladim sva se nekaj šalila, ko pride starejši in pravi, da sem najbrž baksuz, jaz pa, da sem bolj kokuz, včasih. Potem mladi reče, da ko gre domov, ga ljudje sprašujejo, kako je v Sloveniji. In da je kar tiho. Rekel sem, da je bolje, da je tiho. Ker smo zašli.

Takrat se oglasi starejši: ''Preklet narod je to.'' Vprašal sem ga, kako bo to pojasnil. Reče: ''Vedno nezadovoljni. Imajo vse, a so vedno nezadovoljni in hočejo še več.'' Dal sem mu prav: ''To je, ker smo pozabili na Boga.'' ''Pa, to je.''

Potem pove, da on ni Srb, ampak pravoslavni Bosanec. In da je v njegovem mestu oz. vasi vse pomešano: okoli njega so tako pravoslavci, muslimani in katoliki. In da je imel najboljšega prijatelja šiptarja, kosovskega Albanca. In da so se na njegovem koncu (mesto nedaleč od Sarajeva) mešano poročali celo med zadnjo vojno: pravoslavec z muslimanko.

No, pojdimo nazaj k nam: res, driskast narod smo. In take vlade volimo. In potem še od duhovnikov zahtevamo takšno držo, ti pa se strinjajo, ker so mame, Cerkev pa je stara mama. Vsi skupaj smo nenehno asurični - prepirljivi in nezadovoljni.

Reče: ''Jaz poznam samo dve vrsti ljudi: dobre in slabe. Dobri takoj pomagajo sosedu ali komerkoli, slabi pa kar stojijo, ali pa še nagajajo zraven.'' Pravi, da je pri nas večina teh, drugih, zato smo preklet narod: ''Kako pa naj bi rekli takim ljudem?'' Rečem: ''Ali imaš v srcu Ljubezen ali je nimaš. V tem je razlika.'' Strinjal se je.

Táko ti je Slovenac, kad sudi Bosanac. 

Pomislil sem in se spomnil, v kako napornih razmerah ti ljudje trdo in hitro delajo, a so  vedno urejeni, v glavnem dobrovoljni, celo ležerni, šalijo pa se nenehno, če le delo ni prezahtevno. Mi smo vse to izgubili že pred desetletji. Lahko rečemo, da so delno tega krivi tudi naši OZNANJEVALCI, ki so podlegli, in Delo ni bilo opravljeno. Ždeli so v samozadovoljstvu in strahu, čas pa jih je povozil. Posledice so in bodo - hude. Kajti tako mladi kot starejši sogovornik sta takoj potrdila obstoj Boga in Njega pravičnost, kot tudi svojo vero, takih Slovencev pa pri nas ne srečaš več kaj dosti.

Mladi musliman je šel vmes v neko hišo in prišel ven s pitonom za vratom. Ahmo ga je pofotkal. Doma bo lahko pokazal fotko slovenske duše. 


59. Kako zlahka postaneš Božji izbranec

slika splet
27.8.17, ned.

Še je bila noč jutra te nedelje, ko me je zbudil jasen glas: ''Sveta nedelja!'' In potem čez čas: ''Sveta nedelja, na kolena.''

Šel sem gledat Božjo Besedo, katera nedelja je tako sveta, da me iz postelje dvigajo, utrujenega od del vsega tedna? Nič posebnega nisem opazil, naj mi bo oproščeno, razen pretresljive Božje Besede. Jezus vpraša učence:

Kaj pa vi pravite, kdo Sem?

O tem bom danes spregovoril in skrivnost razkril, kako postati Božji izbranec, kot je tudi tale bedni Božji pisun Jona, in pa tudi vsi sodelujoči redni komentatorji tega bloga. Malo poanalizirajmo dogodek. Zagotovo ga boste od danes videli v novi luči, četudi ste teološko našpičeni in ponosno 'ponižno' opapirjeni. Kar pa ne pomeni, da ste izbranci.

Pol stoletja in nekaj čez mi ena drobnarija Poti še ni bila čisto jasna. Pa mi je na koncu ni razčistil Gospod osebno, ne njegovi sveti in ne pripovedniki, ampak TV čarovnik v oddaji, katero sem pred kratkim omenil. Dokazal je, pred celim svetom, kdo ima srečo:

Tisti, ki zgrabi PRILOŽNOST.

To je dokazal z mesarjem, ki je imel v življenju vedno nesrečo. Ko mu je prikazal, kolikokrat je šel kot slep mimo priložnosti, ki so mu jih nastavljali, se je mesar ovedel in popolnoma spremenil taktiko življenja, stavil vse na eno stranico kocke in - zadel! Kar naenkrat je bila nerazložljiva sreča na njegovi strani. To smo videli vsi.

In sem tako dojel še zadnji kamenček mojega življenja na Zemlji: kaj dela tale drobni Božji pisun Jonek?

PRILOŽNOST ponuja.

Kakšno Priložnost? Priložnost zgrabiti Boga in najti Srečo. Aleluja!

Zdaj pa se vrnimo k današnji Božji Besedi. Vsak normalen kristjan misli, da je Jezus izbral Petra za Skalo Cerkve. Vendar je Gospod VSE učence vprašal, kdo da je On. A se je Peter prvi jasno oglasil:

Ti si Kristus, Sin živega Boga.

Kaj več od te 'revščine' Peter kot Jud še ni mogel izreči. A že to je bilo dovolj, da ga je Jezus Gospod postavil za temelj Cerkve. Tako je tudi umrl, v temelj položen, z glavo navzdol, v slavo svojega Rešenika. Božja slava ti, sveti Peter!

Boljši odgovor bi bil:

Ti si Kristus Gospod, ki si Eno z Očetom!

A Petrov odgovor je bil čudežni maksimum za nekega Juda, ki mu tradicija takšen stavek prepoveduje s pretnjo strašne smrti. Kdo je torej izvolil Petra? Izvolil se je sam, ker je PRILOŽNOST zgrabil. Jezus pa ga je samo še potrdil. Če bi se kak drug učenec oglasil, z 'mojo' verzijo odgovora, bi bil on sprejet za voditelja. A seveda je Jezus vse vedel že vnaprej.

Poglejmo si še uvodni del današnje Besede: berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 22,19-23):

To je govóril Gospod upravniku dvora Sóbnu: »Vrgel te bom iz tvoje službe in te pahnil s tvojega mesta. Tisti dan bom poklical svojega služabnika Eljakíma, Hilkijájevega sina. Oblekel ga bom v tvoja oblačila in ga opasal s tvojim pasom. Izročil mu bom tvojo oblast in bo oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši. Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl. Zabil ga bom kot klin na trdno mesto, prestol slave bo za hišo svojega očeta.«

Gospod je v našem srcu v obliki klice Življenja, naše Nadduše, je na Nebu nad nami, je v zapisani Božji Besedi, je v Cerkvi, in v vsakem znamenju ob cesti in poti - in je s tistimi, ki Ga razglašajo brez skritih namenov in zvijačnosti; ki Ga razglašajo kot razveseljeni otroci, ker so se ODZVALI na PRILOŽNOST, ki jo je ponudil Gospod. Takim dušam se Gospod nenadno ali postopoma razodene, kar pomeni, da se OSEBNO spoznata in zakomunicirata. Takšen srečnež, ki je PRILOŽNOST izkoristil,

Gospoda vidi vsak dan, vsak trenutek in kjerkoli.

Takšna duša se odloči za svoje najnaravnejše stanje, za povrnitev Domov, za večno veselo služenje Gospodu osebno. Ne nekim zemeljskim sencam, ampak Gospodu osebno.

Takšne duše dobijo neko osebno karizmo Služenja, vse pa dobijo sposobnost, da 'ko odpirajo, ne more nihče zapreti; in ko zapirajo, ne more nihče odpreti.' Kaj to pomeni? Janez 20,23:
         
Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni;
katerim jih zadržite, so jim zadržani.

Jezus Gospod je prinesel totalno revolucijo v sociologijo človeštva in religij:

LAIZIRAL je dostop do Boga in odpuščanja grehov, kar pomeni do olajšanja duš.

Za svoje 'duhovnike' ni postavil duhovnikov, ampak tiste preproste in neizobražene duše, ki so ZGRABILE PRILOŽNOST prepoznanja in sledenja Gospoda. In resnično, resnično, povem vam:

TAKO JE ŠE DANES!

Seveda Medžugorski 'pastirčki' smrdijo mnogim od teološke gospode, kot jim je pred tem Bernardka in Fatimski pastirčki, Judom pa po ribah smrdeči ribiči, zaničevani cestninarji in lahke ženske. A spregledali so, da so te duše ZAGRABILE PRILOŽNOST, in v hipu spremenile svoja življenja:  

Pustili so vse, in šli za Njim.
Aleluja!

::::::::::

Linkajte tale zapis dušam v PRILOŽNOST. To je največ, kar lahko počnete v življenju: ponujate BOŽJO PRILOŽNOST, potem ko ste jo sami izkoristili. In povem vam: velika sreča je, ko vidiš, da kdo pa kdaj to PRILOŽNOST uporabi, v svoje skorajšnje Zveličanje. Ponujati PRILOŽNOST ljudem, je evangelizirati na blag način - kot da bi repo prodajali na tržnici: vzame jo, kdor želi. A kdor od Srečnega prevzame PRILOŽNOST,

TISTI JE OD GOSPODA IZBRAN.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Rešenik!


58. »Sestra Favstina tlele!«

slika splet
25.8.17, pet.

Včeraj, ob večerni molitvi, mi je misel nenehno uhajala k sestri Favstini Najsvetejši, zato sem molil pri njej. In srce je žarelo. Tudi danes zjutraj sem se zbudil in se je spomnil, kot kake sestre-Božje-neveste. Potem pa vidim mail bralca bloga, ki me obvešča, da je danes njen rojstni dan! Zraven je pripopal tale link:


Tu piše tudi o svetišču Božjega Usmiljenja, kjer je njen grob, mene pa bi kot romarja zanimalo tudi okno domače hiše, skozi katerega je lezla, pa sanatorij, kjer je nazadnje bila, in celica, kjer je ležala, ko se je poslavljala. No, teh stvari ne bom nikoli videl v živo, kot tudi Medžugorja ne, grem pa tja, kadar želim - v duhu. Seveda pa vsakomur svetujem, če ima le malce življenja (= Ljubezni) v sebi, da se kdaj odpravi v te kraje, in tam sreča Svetost.

:::::::::::::::::

Pa še to: dva meseca sta minila od začetka tegale čivkanja, v tem času je 58 zapisov nastalo in mnoge, mnoge dobri komentarji. Hvala, govori Gospod. Ogledov je že krepko preko 5000, in če je od 'domačih' 30% klikov, je to še vedno vesela branost - Gospod vas kliče!


57. Medžugorske preturbacije


24.8.17, čet. 

Ko je papež Frančišek obiskal Bosno, se je izognil Medžugorju, kot se je le dalo. Kasneje se je malo posmehnil - ne enkrat - češ da sveta Marija ne pozna na uro. Ta trditev je seveda neumestna, saj če je Gospod vsemogočen in je Marija Njegova največja srednica, najbrž le pozna na uro, če je že čudeže sposobna izvajati.

Pa se je pokazalo, da v Vatikanu vendarle kako šilce Božje pameti še obstaja in odkrili so, glej, glej, neverjetno, tole:

   
Odkrili so, kar milijoni vernikov že dolgo vemo. Odkrili so, da je Medžugorje duhovno najrodovitnejše svetišče v Evropi. Le kako, se praska marsikdo po sivi glavi, le kako?

Da ne bodo potrebne nove komisije in desetletij, bo kar ta neuki in bedni Jona povedal:

Kjer živijo Božji ljudje, tam so svetišča najbolj plodovita. Kajti Gospod jih je vesel, da Ga imajo radi, vsaj kdo, kajti ostala vernjad samo fehtat in jokat hodi, pa še to v glavnem le posvetnih izdelkov.

Nikakor sodobni klerik, z neumno tablico v žepu, ne doume:

Vsa skrivnost je v osebni svetosti, osebni povezanosti z Gospodom. Vse ostalo so ringelni in ostali kranceljni in verska krama. Kako zelo napenjajo nekateri možgane, kere finte bi še izumili, da jih evangelika in muslimanika ne povozita kot tsunami. Da bi v tem prerivanju zmagali ali vsaj obstali, so se pripravljeni celo - pokajniti! In sebe za nekakega mesijo oglašati, ker jim je očitno pravi Mesija nedostopen. Nedostopen pa je le - zaradi grehov. Pa smo spet pri osebni svetosti, ki pa je seveda univerzalna, ne le osebna.

V Medžugorju živijo ljudje, ki s sveto Marijo vsak dan komunicirajo. In to da je huda neprilika, greh?? In ker je Marija videla, da ljudje navaljujejo, vidci pa bodo umrli od utrujenosti, je en red skupaj z njimi naredila, da se ob urah slišijo. To je dokaz, da se nam Bog vedno prilagaja. Tudi videnja se lahko odložijo na primernejši čas, to je popolnoma jasno. Saj Bog ni diktator kot stara Cerkev, ampak je Kralj ter Prijatelj, vmes pa Gospod. Gospodje pa so džentlemani, kaj šele Najvišji Gospod vseh gospodov.

No, pa se je eden končno le spomnil svete Favstine Najsvetejše, zato bo ta nadzornik blagrovan prav posebej, in grehi so mu odpuščeni - ostalim pa ne. Je naključje, da je tudi on Poljak? Kot je bil sv. Pavel II. in je naš nuncij?? Očitno nam samo še Poljaki kažejo pravo Pot. In Favstina Najsvetejša je bila tudi od tam, seveda. Poljska, klanjam se Ti do tal! 

Poljaka za papeža!

Zaradi vsega tega so tale odkritja vatikanska - pa še kupi hudih vojn bodo sledili - hecna stvar za tiste, ki vidijo duše in vedo, da so vidci kljub grehom - poklicanci in izvoljenci in maziljenci.

Zato, resnično, resnično povem vam:

Navalite v Međugorje, dokler so vidci še živi, vidite jih in slišite jih v živo, kajti Gospod jih je vesel. In vesel je vsakega, ki jih ima v srcu rad.

Kleriki naj pa kar čakajo, tudi v vicah se bodo načaaaaaakaaaaaaliiiii. Naše sveto Brezje se medžugorskemu standardu ne more približati niti v najcerkvenejših sanjah, kajti tam ni nikogar, ki bi bil v svetosti. Tam so predvsem vzdrževalci, za Boga se pa ve, da najživejše deluje, ko mi sodelujemo z Njim na srčni in ne na mehanski ravni. Takrat je tako svetišče vedno polno Žive Vode Odrešenja. Ostala verska središča pa se s časom ZABAŠEJO s smetmi človeštva, in kako naj bo Gospod vesel, če pa samo jamrat in prosit hodijo, ne pa Njega veselit!

O, vera, vera, le kdo v nebesih te razume? Tisti pa, ki razumete tale zapis, ste od Svetega Duha dotaknjeni in vidite razliko med mehanskim klerom ter svetništvom oziroma od Gospoda osebno blagrovanimi: eni živijo v karmi, drugi pa v Kraljestvu ali tik pred njim. Znajo pa oboji enake cote nositi. 

Tudi to je Kristusov Evangelij resničnega Življenja. Hvala Tebi Sveti! 









21 komentarjev:

  1. Ko sem bila še bolj mobilna sem večkrat romala v Medžugorje, rada bi še enkrat šla pa ne vem, če bom zmogla.
    Moja svakinja, ki je bila tudi redna romarica je trdila, da je v Medžugorju čisto drugačno ozračje, ki omili vse telesne in duševne težave. Tudi jaz sem to občutila , mislim, da je kraj zaradi prikazovanja Marije in zaradi veliko molitve, ki se je tam opravila, res SVET !!! In tako bo ostalo, pa če bodo človeški mogočniki prikazovanja priznali, ali ne !!!
    Le pojdite sami preizkusit resničnost mojih izkustev.

    Bog z vami.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala babica za pričevanje. Mnogih se je dotaknilo Tam. Ni pa le zaradi molitve ali svete Marije, ampak ker so tam vidci - zato je vse toliko močnejše.

    Danes sem ves dan na suncu delal gradbena dela, v glavnem z Bosanci - muslimani. Od nekod sem privlekel ta jezik in ves dan govoril kot kak zemljak. Pa so bili tudi naši tam. Eden je imel za vratom obesek TAU. Šel sem k njemu in prijel obesek. Pogledal me je in začel govoriti kot navit: "Kaj je to? Je dobro?" Sem rekel, da je to križ svetega Frančiška. Rekel je: "Meni se zdi, da je dobra stvar: kadar ga dam gor, se kar nekaj umirim in vse je drugače in še srečo sem imel." Drugi, v grabnu, to sliši, in reče: "Meni pa nič ne pomaga. Imel sem ga v avtu in ga dvakrat razbil."

    Oba sta bolj kot ne brezverna, eksplozivna tipa. Samo nasmehnil sem se, ker je bilo nekaj 'v zraku' ki je vse nas zaobjelo. Ta s srečo in ta brez nje in jaz in ostali: vse je SKUPAJ PRIŠLO.

    Vsekakor je prvi imel križek, ki je bil blagoslovljen, in to ne MEHANSKO. Drugi pa je imel morda le lesen obesek, morda le mehansko blagoslovljen. TUDI TO DELA VELIKO RAZLIKO.

    Te razlike današnja vera ne dojema. Vsi mislijo, da če nekaj navzven naredijo, da je to To. Pa ni To, ampak je, kot da bi se po čeladi praskal, ko bi te glava zasrbela.

    Mehanska maša in blagoslov so tisti, ki jih izvajajo izvedenci z mehanično vero: to so mojstri VERE BREZ LJUBEZNI DO GOSPODA. Živost pa pomeni imeti Ljubezen. Kdor ima Ljubezen, je Živ, in kdor je nima, je mrtev, zato ritualizira in celebrira in se diči kot kak purman.

    Potem sta mimo prinesla svoja kolesa dva starejša avstrijska kolesarja. Bil sem primoran še angleščino od nekod pritresti in prevajati napotke. Bila sta očarana nad pokrajino in nami :). Tako mi je bilo jasno, da sta bolj kot ne neverna. Vprašala sta me, kaj delam. Pišem o Bogu, sem dejal. Mamo odpihne, stari pa dihne: "Ali ste duhovnik?" "Nisem, a sem nekaj doživel in zdaj pišem." Prikimal je. Ko sta odhajala, sta bila tudi onadva zaobjeta v tisto nevidno SKUPAJ. In ko mi je mladi Bosanec govoril o svojih načrtih in punci, sem mu rekel: "Naj ti Bog pomaga." Pogledal me je in rekel: "Hvala."

    Vse je enostavno, če ... Vse je prišlo SKUPAJ. Ob počitku kasneje sem vse to zaobjel in ta SKUPAJ prepoznal kot Jezusa Kristusa v mojem srcu. Edini Mir v vseh vesoljih je On. A ko pridejo ženske, in jih moški pogledajo, vse SKUPAJ razpade in vse postane nemir. Takrat se vklopijo drugi programi, ki gredo nekam drugam. In kdor takrat obdrži Kristusa, tisti obdrži svet SKUPAJ.

    Ženskam pa je ime: nemir.

    SKUPAJ skuša tudi papež Frančišek storiti, a potoži, da je nevrotičen, da jemlje zdravila za mir. Treba je zapustiti svet, in se vrniti šele, ko si z Jezusom Gospodom. Nekaj takega se je moralo zgoditi v Medžugorju, zato je tam Kristusov nevidni, sveti in nedoumljivi SKUPAJ. Ljudje to čutijo. Ta SKUPAJ je Ljubezen, ki pa ni od tega sveta.

    Aleluja!

    OdgovoriIzbriši
  3. Razveselila sem se kot otrok slike svete Favstine nasmejane, hvala za čiv.

    Tole pa se je porodilo malo zatem:

    Na ljubezen srca se odzoveš, nežno in ljubo, Usmiljenje Gospoda siješ, to preprosto si. Silna v milini, mehčaš okove ljudem, zaupanje vzbrstelo, čez dušo je zavelo. Srce preplavi Milosti napoj, porazi, pokosi stare te kosti, duša leti leti.

    Vse tanartabulš sv. Favstina, hvaljen Jezus, lep večer, m.

    OdgovoriIzbriši
  4. Haha, dobro jutro! Z Duhom si napisala te vrstice in zadela bistvo:

    SILNA V MILINI.

    A ne misliti, da so svetniki samo neka milina, nek puhec, kot npr. današnji semeniščni krofki! Vsak svetnik ima v sebi del Jezusove narave: blagost in priljudnost, pa tudi ostrino in zahtevnost. To je pač Očetova kri, genetika.

    So včeraj naši delavci svojega vajenca zajeb..., da se je kar kadilo, zamorjen je bil. Ob priložnosti sem ga potegnil vstran, in mu povedal nauk take šole in dela: zdrži, hitro se uči, z veseljem skoči vsako delo poprijet, in ko boš to obvladal, začni vračati: če so dobri s teboj, bodi z njimi še boljši, če pa so zlobni, bodi še petkrat trši z njimi. No, prava mera je 10x, a za prvo leto je 5x dovolj. Drugače boš pač obupal, oni pa bodo samo stopnjevali pritisk, dokler ne boš odšel - kam? K mamici? Bil je okrepljen, kadar je hitel mimo, me je z očmi poiskal in se nasmehnil. Semeniščnike v jarke za kako leto ali tri! Sicer bodo cerebralni virtualci, pesniki brez korenin in brskarji po tablicah! Življenje ni krofek - samo preberite si:

    skozi kako strašno šolo je šla sveta Favstina med redovnicami. Pri ženskah je šikaniranje še 100x hujše! No, ona jim ni vračala 10x nazaj, zato pa je pri 33h umrla, do takrat pa nenehno begala, da bi ušla iz tistega reda. Če pa hočeš živeti nekaj dlje, da opraviš svojo nalogo, je treba z dobrimi biti dober, prav tako pa z slabimi, a ko ti mučijo druge, za umret, jim moraš pokazati, kako to zgleda, da sami na svoji koži začutijo - in le to jih spametuje. To je prava Ljubezen. A dandanes, ko nastaja homoseksualni turizem tudi v Sloveniji (Piran - glejte novice), in predsedniških možakarjev ne prenašajo več (Orban, Janša, general Maister, Trump, - tudi Slomška in Barago bi danes najbrž zastrupili ...), je svet v propadanju.

    Delu čast in oblast, a če ni Živega Gospoda zraven, je vsako delo le napor brez smisla - kot da bi tiste koruzne 'kokice' jedel: na koncu ni NIČ.

    Pa vodo danes pijte, kdor pa je preslab za na sonce, naj bo v senci - ima da te nema.

    OdgovoriIzbriši
  5. Jona, zares si izviren , veselje te je brati, kaj od prebranega pa tudi ostane v duši.
    BOGLONEJ!

    Hvaljen JEZUS !

    OdgovoriIzbriši
  6. Babi ti kar beri, kjer je naklonjenost, takrat nekaj drugega, med besedami, pride v dušo. Kot bi po megli hodil: še sam ne veš, kdaj si moker - enako je s Kristusom.

    Krščanstvo je misterij. Tale Jona tukaj nekaj pisari, kot da mnogo ve, a to je zabloda, to je le en atom vesolja. Vse izvira iz nam Nedoumljivega, a Živega. Ni nam doumljivo, se pa duši prileže, kot si napisala, in ji je zeloooo DOMAČE.

    Nič ne vem, a vem vse: Živ sem! Aleluja! In kdor je Živ, mora druge oživljati - če pač gnada želi in si utegne, seveda.

    Zdaj pa delat, sonce je tu. Lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  7. En prisrčen pozdrav, Jona in vsi ostali tudi! Gotovo porečeš, kje sem se izgubila in nič ne napišem, ko je pa toliko, da včasih komaj dojemam, tudi komentarji so vse bolj navdihujoči in ko se kaj utrne, se to že omeni ali pa je tu že nova tema.
    Včeraj sem bila na mojem šestem romanju k Mariji Pomagaj. Vsako drugo soboto (enkrat izjemoma petek) sem odhajala v zgodnjih jutranjih urah, tako da sem bila tam že precej pred prvo sveto mašo, ko še ni bilo veliko ljudi, le nekaj takih z nahrbtniki in malo blatnimi čevlji, kot sem običajno tudi sama prispela. Je bilo treba svetilko sabo vzeti, četudi se je že danilo, ni bilo dovolj svetlo med gostim vejevjem nad staro potjo, kjer so hodili tudi naši dedi in babice. Ob kakšni drugi priložnosti bi me zaneslo, da se ustavim in gledam prizore zgodnjega jutra, zarjo vzhajajočega sonca, meglice nad jasami in pred mano bežečimi srnami. A sem v sebi potihoma govorila: Sveta Marija, z vsakim korakom sem bližje k tebi, prosim sprejmi me.
    Njena kapela je bila zjutraj spokojno tiha. Priklonim se in da se umiri sapa in bitje srca od zadnjega klanca, tiho opazujem Milostno podobo in ostale podobe, Njej podarjene. Pričnem moliti, najprej Zdrava Marija. A bolj, ko se je umirjalo telo od hoje, sem se umirjala globoko v sebi, okolica je pričenjala počasti izginjati in molitev je postala tihi pogovor. Sedaj, ko tole pišem, mi v misli prihaja slika iz otroštva, ko sem premražena pozimi prišla domov in se usedla na klop pred zakurjeno krušno pečjo, na steni pa je visela ta ista podoba Marije Pomagaj, jaz pa sem se počutila varno in doma. Sedaj pa me je grel drugačen ogenj, komaj sem skrivala solze, kajti v kapeli se je kasneje že nabralo nekaj ljudi pred prvo mašo.
    Podoba Marije Pomagaj je Živa podoba. A mislim, da je niso vsi videli tako. Še nikoli tako močno kot tokrat nisem začutila silne teže, ki so jo ljudje prinesli sabo. Ali sploh vidijo Njo in Sina? Ali vidijo samo svoje težave in skrbi, ki so jih prinesli sabo? Ali ne vidijo, da da dete Jezus tokrat ne gleda na nas ampak gleda Mater, ki Ga objema in ljubi, kot lahko samo Mati, Ona pa gleda na nas in s tiho milino vabi, Ljubite Ga! Objemite Ga! Tako, kot to dela Ona. Objemite Jezusa-dete in Ga imejte radi! Oba, Mati in Sin nam vsem na očeh to tiho pripovedujeta in v tem je Milost podobe. Vsi gledajo v isto podobo, a kdo jo tudi vidi? Tudi jaz včasih nisem, pa sem se od Jone »nalezla«.
    Vsi, ki smo priromali, smo nekaj prosili. Tudi sama sem prosila za zdravje očeta na telesu in duši. In seveda, kot si me prosil, tudi zate, Jona, da te sveta Marija vsak trenutek varuje in te priporoči Gospodu, da bo vedno s tabo ter za vse tukaj na blogu, katerih komentarji me navdihujejo. Na eni do jutranjih poti, se je tik pred ciljem nad baziliko pojavila mavrica (prej je malo rosilo), a samo za trenutek, še pol minute ni bila tam. Na poti včeraj, ko pa je bilo nebo že avgustovsko temnejše, pa je švignil zvezdni utrinek v smeri bazilike. Včasih so rekli, da ti tako Nebo sporoči, da te sliši. Naj bo v vse v Božjih rokah, kot je dorečeno v Nebesih, naj se zgodi na zemlji. Kakorkoli bo naneslo pa sem na mojih poteh pridobila nekaj notranje moči, s katero lahko stojim ob strani tako očetu kot mami, da jima povrnem. Tebi pa Boglonej.

    OdgovoriIzbriši
  8. Pozdravljena tiksim! Sem pričakoval včeraj in danes tvoj glas, ker končuješ romanja, in bi bilo čudno, če se ne bi javila. Hieronim pa odhaja.

    Ja, ko je človek na Božjem valu, stvari ne gredo počasi, to je ta hitrost pač.

    Juhuhu, hodila si po poteh dedov in babic! To pa ni kar tako, ni mala stvar. In pravi odnos je to: naravnost naprej skozi vejevje in življenje, brez oziranja in preveč prisluhovanja. Narava je lepa, a ko spoznaš Gospodov svet, je bolj pusta kot ne.

    Juhej, odkrila si ODNOS v sveti sliki! Saj zdaj ti je že jasno, da slika ni slika, ampak sta to dve živi Božji Osebi, ki nam prikazujeta vsesplošen Odnos, kot praviš: med seboj in do nas. In če mi vrnemo pogled srca, je rojen sveti trikotnik: Bog-jaz-ti. Aleluuuujaaa!

    Hvala za molitve, nobena ni bila zaman. Tudi za očeta ne. Ne skrbi za trenutno stanje, vse to je je en Proces, ki pa je zdaj v Gospodovem blagoslovu. Kratki dežki in mavrice so Božja znamenja. Meni se pogajajo kar pogosto - nekaj okoli Gospoda pomislim, pa pade kratek dežek, čeprav sonce sije! Pa tudi dvojne mavrice, 180 stopinjske, so kdaj, enourne!

    Najbolj šibkejšim pomagaš prav z notranjo močjo in pa ponižno prošnjo Gospodu. Sicer pa se mi zdi, da je oče bolj trmast za živet od tebe - nikamor se mu še ne mudi.

    Hvala za poročilo, brez oprezanja se vrzi v Božji svet, in dal ti bo Vse.

    Lep pozdrav!




    OdgovoriIzbriši
  9. Hvala za tvoj komentar, za vzpodbude in predvsem, ker si tako jasno zapisal kar mi ves čas govori nek tihi notranji glas: Zaupaj. Ne boj se. Vse bo v redu. Težave tekočega dne postanejo zanemarljive in ne omembe vredne, tiha molitev Svetega imena pa naredi kar nek ovoj, ki varuje, da te "realni" svet ne potegne preveč vase. Objemam vse, H pa srečno pot!

    OdgovoriIzbriši
  10. Hieronim piše:
    Par dni mi ni delal bloger.... no, je že moralo tako biti.
    Težko Slovenec na glas prizna vero v Boga, lažje jezo do brata. Polni trebuhi nam to prepovedujejo, naredili so iz nas fehtarje in jamrače, do svetišč pa gremo (če), ko nam zmanjka dinarčkov za šoping ali pa nastopi bolezen, in to je to.
    Zato že čisto komaj čakam, da jutri zjutraj odpotujem, sam, da obiščem nekaj krajev, kjer Je živela in še vedno MOČNO Živi Velika Svetnica, da se ji priklonim in ji odprem svoje srce. Čisto nič drugega me tam ne zanima, ne spanje, ne štacune, ... nič. Da mi le Dovolijo, da globlje spoznam Božje usmiljenje, da začutim bližino Sestre, Matere, Gospoda. Ves čas bom z vami in hvala za lepe želje. Prav kliče me....
    Jona, odpiraš mi neko logiko, nekakšen občutek,.... hvala ti do nebes !! Aleluja.
    h.

    OdgovoriIzbriši
  11. Pozdravljena oba zgoraj!

    Samo zraven je treba biti, in naklonjen, in se dogaja: zgleda da počasi, a v enem letu je v primerjavi s prej kot 10.000 let. To je dejstvo.

    Je treba imeti nekaj bojevnika v sebi, ko 'zagusti', in se pač zanesti nase in na Gospoda. Sprejeti vse, kar prihaja, na tak način - je svoboda.

    Dobro se držiš urnika hieronim, in samo pojdi. A seveda ne za en dan, naj bo nekaj dni ...

    Neka logika, praviš, nekakšen občutek ... Božja logika je nepremagljiva in celo Cerkev se je večkrat boji, občutek pa je tisto v srcu, kar vse ZDRUŽUJE, a le, če je Gospod Jezus nenehno v tihi molitvi srca. In pa seveda kak svetnik-ca.

    Vse je le v Milosti. Nič ne moremo, če nam Gospod ne nakloni Milosti. Milosti so različne in za nekatere se lahko prosi, druge pa kar dobimo. Vse je v Milosti. Mi se moramo napenjati, Gospod pa doda. Pravijo, pripovedniki, da je vse v ležernosti in bla-bla, a Gospodu se gnusi taka teologija greha. On od nas pričakuje

    TOTALEN NAPOR!!!

    To pomeni VES se vreči v Prvo Zapoved: z vsem srcem, dušo, mišljenjem, močjo, telesom in življenjem. Gospod ne pričakuje nekih hudih rezultatov, ampak NAPOR, ker potem tudi rezultati Zanj pridejo.

    Napor je VOJNA, strašna duhovna vojna, DA PRIDEMO DO POGOJEV TIHE MOLITVE. Seveda pa v drobni molitvi, ki je tik pred tiho, ni več napora, ker se je vsa sila zbrala v tihi zbranosti.

    WHOLEHEARTEDLY!!! je vpil moj učitelj, a molji zamenišeni niso tega zmogli. Črvi v moki niso v naporu, zato ne morejo biti tisti, ki Odklepajo in Zaklepajo.

    Aleluja! Bodi pripravljen umreti na tej poti. Potem boš v pravem stanju duha. Gospod gre s teboj, pa še kar nekaj duš. A to ne pomeni, da ne moreš zgrešiti, kajti tudi hudič bo zraven. Zato bodi pripravljen tudi umreti, da jo Srečaš.

    Pa lepo jo pozdravi.

    OdgovoriIzbriši
  12. Dogodki se prepletajo in marsikdaj napisano na čivku poda odgovor na situacijo, ki se zgodi. Nekaj o priložnostih, zaupanju in preklet narod da smo. Pred dnevi je soseda pojamrala, da ima čedalje več težav, tudi psihičnih in se je zatekla tudi k psihiatru po pomoč, je samska in izobražena. Potem pa pove, da vsa trepeta, ker gre še na razgovor za službo, kjer jo želijo sprejet, da pa ima preveč ovir sedaj pri sebi, da bi še delala lahko. Pa jo opogumim, da ji je življenje dalo priložnost, da se ne vrti več okoli sebe in zagrabi to, ker če se sama s seboj doma ukvarja ure in ure, težave le naraščajo. Pa se je nasmejala, mi potrdila in še rekla: »No, hvala, bom videla, se bom že sama odločila.« Res je, ampak ker si razkrila situacijo, sem ti povedala svoje mnenje, stori pa kar želiš. Naredila je po svoje in rajši ždi doma še naprej.

    Ljudje trpijo, pa zgleda še premalo, iščejo pomoč tudi posredno, pa ne poslušajo in ne zaupajo, kaj čmo potem? Res smo preklet narod Slovenci, na Boga smo pozabili, ne zaupamo in ne poslušamo, sta Bosanca že prav ocenila. Ko je priložnost pred nosom, pa se smejimo, da se bomo že sami odločili, ker smo preponosni, da bi nam kdo pamet solil.

    Da pa smo res globoko zabredli v demonskost pa še en 'fenomen', in sicer, da se s kristjanom ne da o Bogu in Njega Milostih pogovarjati. Po dolgem času srečam zelo verno osebo in me povpraša, kako kaj življenje, omenim Gospoda in izrečem zahvalo za Njegove Milosti. Pa kar stran pogleda in temo menja, kot da Boga ni ali se o Njem ne govori, bila sem začudena in frapirana. V nadaljevanju pogovora ponovno povežem situacijo z Gospodom in jovo na novo, od tega kristjana nikakršnega odziva, samo malo maske in nasmeška, pa spodbude, da naj imam rada ljudi in kako so ta druženja za vzdrževanje medosebnih vezi pomembni.

    No, pa smo pri Drugi Božji zapovedi, ker je kristjan na Prvo Božjo zapoved pozabil. Druga Božja zapoved brez Prve, pa je le bolezen, ne pa Ljubezen.

    Jezus je sveti Favstini naročil: » … Moli za umirajoče, kolikor moreš; izprosi jim zaupanja v Moje Usmiljenje, ker ga najbolj potrebujejo, imajo pa ga najmanj. Vedi, da je Milost večnega Odrešenja nekaterih duš v zadnji uri odvisna od tvoje molitve. …« (D 1777).

    Prenekater Slovenc ne bi molil, ne zaupal, ne verjel v Boga, ostane mu le še nezadovljstvo in brskanje po svojih omejenih možganih.

    H. želim varno in pogumno romanje k Najsvetejši. Aleluja!

    Bodite v zaupanju v Gospoda in Njegove. Lep dan, m.

    OdgovoriIzbriši
  13. Pozdravljena m, tole pa je od Duha!! Res smo preklet narod, četudi je bil sv. Mariji posvečen, a stranske cerkvice razpadajo, središčne pa so prenovljene, a prazne vdanih vernikov-pometačev in duhovnikov.

    Kar pa ti doživljaš glede pogovora o Gospodu z verniki, sem jaz z duhovniki in po kakšnim teologom: NIČ se ne da pogovarjati z njimi o Ljubezni do Gospoda, vse je le tišina in obračanje vprašanj na družino, pridelek in lepote narave. Zato sem že davno zapustil to notranjo željo in potrebo,

    DA BI SE Z DUHOVŠČINO LAHKO POGOVARJAL O BOGU!

    To ni mogoče, to je popolnoma neizvedljivo!!! Impossibile!!

    No, Gospodovi predani služabniki v Ljubezni pa ZAČNO KRIČATI takrat, ko v stiškem samostanu g. Nadrah in podobni modro utihnejo in samo še kimajo v konfucijanskem spoznanju vseobsežnih resnic tišine in molka. Vendar - ko utihnejo meditativni modreci, in mislijo, da je ta njihov zen že Božja Tišina srčnega prepevanja, takrat predani Služabniki začno

    GOVORITI

    SKAKATI

    VPITI

    TULITI ...

    - ves dan in vsak dan govoriti o Gospodu, Njegovih svetih in njihovih nebeških slavah. Kajti: kdor v Tišini obmolkne v prahu pred Gospodovimi stopali, je v 'absolutni zbranosti', v zrenju, ko pa odpre oči in vidi svet, je v 'pozitivni zbranosti', in takrat lahko slep zvezde prešteva, lahko hrom prek gora teče, lahko pa tudi, neumen in beden,

    O GOSPODU GOVORI TAKO IN TOLIKO, DA SE DUŠE BUDIJO, teologi pa zmrzenjo.

    Aleluja! Tvoj Duh je prešel name, Aleluja!

    PS: Ali ni ravno sv. Favstina omenila, da se ne more o neki temi pogovarjati tisti, ki je nima v sebi?

    OdgovoriIzbriši
  14. Še to: Tudi prinašalci novice o znanosti Ljubezni do Gospoda, ki niso naše vere, so še ena sorta našega klera, le da so poleg tega še z ženščevjem obremenjeni, pa seveda deco. Tudi tam je 1. Zapoved le v ritualu, na cesti pa so le okrancljani jecljavci, molčečneži in žalovalci.

    Pa Bog pomagaj. Jaz pa bom delil PRILOŽNOST vsem še naprej, a potem - kakor pač kdo želi.

    OdgovoriIzbriši
  15. Hvala,Jona,
    Hvala vsem,komentatorjem,za Priložnosti,ki nam jih dajete,da se učimo.
    To ni le blog priložnosti učenja o Ljubezni z Gospodom in Njegovimi,
    Ni le učenje prvih,drugih..korakov po Poti k Njemu..
    Je Priložnost UVIDA.
    Najprej v nas same, v naše pogosto napačne
    interpretacije vere,vernosti,...vrednot..
    Priložnost uvida Jezusovih besed in Njegove edine poti.

    In o nas Slovencih skrajno "skromnih,ponižnih,Bogaboječih,strašno delavnih ,potrpežljivih,radodarnih,aja in predvsem poštenih."

    No,najbrž je to res enkrat veljalo za naše prednike,sicer se nebi mogli ohraniti kot narod z vso bogato kulturo prednikov,kamor recimo štejemo še vero,kljub vsem vojnam,revščinam,raznim preizkušnjam...
    No,morda se je ravno zaradi teh težkih življenskih razmer ohranilo..
    Ker večja je blaginja,manj se drži skupaj..razvija se individializem,zato nas briga samo zase.

    Nekaj dni nazaj sva šla s sinom v market,v nekem kraju na poti.Čakala sem
    ga na parkirišču in gledala malo naokoli,nakar vidim na tleh ob vratih trgovine napol ležati statejšo gospo..
    Takoj zatem iz trgovine izstopita dve gospe,se napol ozreta proti starki na tleh,vendar,ker ni ravno kričala klepetaje odkorakata.
    Nisem bila toliko blizu,da bi presodila ali rabi morda pomoč,a se mi je zdelo bolje,da grem pogledat.Preden sem prikorakala sta prišla iz trgovine še dva ,potem še eden,ki pa je na tleh le opazil gospo,ki se poskuša dvigniti a se ne more..Ko sem prispela slišim,da jo je spraševal ali je res slaba ali se le pretvarja?? Približam se ji,da jo vprašam kako je padla,pa mi je bilo takoj jasno,ker je malo smrdela po alkoholu..."Vam bova pomagala vstati",sem rekla, vidno ji je blo nerodno,a je bila kljub rahli opitosti hvaležna,se je samo nekaj opravičevala..revica,sem pomislila..še najbolj,ker je izgubila upanje..

    Koliko ljudi je skoraj stopilo čeznjo..nobenega nisem poznala,saj sem bila prvič tu,a potem sem dojela,da so najbrž to gospo poznali in" vedeli"zakaj pač tam napol leži...
    ..zato ni bila vredna,da ji nekdo poda roko...
    Individualizem je strašna reč..
    Tega prizora še dolgo ne bom pozabila...
    Če bi na tleh ležal samo en evro,bi ga vsak od njih takoj pobral...zagotovo..
    Ampak,nič drugačni prizori niso po velikih mestih...spomnim se ulice v Londonu,(kjer sem se potepala pred mnogimi leti),kjer so po tleh dobesedno ležali pijanci,najbolj so me pretresli prizori zelo opitih stark,umazanih,pobruhanih,babic,ki so se nekje v življenju utopili...
    Ljudje pa smo hodili tako,da smo se jih v največjem loku ognili,saj so nekateri kričali in grabili po mimoidočih...
    Kaj tacga je najbrž v peklu...
    Nikoli več si nisem upala niti blizu tistih delov mesta..
    Večja kot je materialna blaginja ,večji je tudi poden tega-najbrž??

    Ker več ko je navlake,materialnih stvari..manj je prostora za Boga.
    O,Bog, nam bednikom pomagaj!

    Končam tukaj,da mi ne pobriše
    mm

    OdgovoriIzbriši
  16. Pozdravljena mm! Lepo je brati tudi tvoje komentarje, ker so zreli.

    Sam sem dostikrat pobiral ljudi. Ali že skoraj zmrznjene v snegu (kot mulc klical na pomoč očeta), ali sredi mesta nezavestnega na stopnicah (mnogi hodili mimo), ali opitega ob cesti v glaževini, ali pa celo z nožem pod srce zabodenega, pa je potem preživel. Pa v nekakšno nezavestno božjast vrženega in v prevrnjenem avtu ležečo ... Marsikdo bi umrl, če se ne bi zmenil, oziroma če bi počakal kake tri ali pet minut ...

    A to ni poanta, ampak v tem, da so mnogi ljudje ene velike riti. Osnovni mehanizem obrambe pred stresom jim je nojevski: narediti se Francoze. To pa je potem tudi pokazatelj vzgoje teh ljudi. Vedno sem moral zavpiti na mimoidoče, da so kakšno majhno pomoč dodali, z veliko muko. Takrat bi jih kar ... A v resnici so v tistem momentu le zmedene ŽIVALI, ki jim odpovejo možgani. Zato jim niti očitati ne moreš nič. Hov-hov ...

    Vsak narod zase misli, da je enkraten, tudi jaz sem mislil, v mladosti, a zdaj vidim, kam so nas pripeljale leve vlade zadnjih 70. let. Plus Cerkev, ki se je izgubila, oziroma je izgubila ves sveži kvas, zdaj pa je v mehovih samo še staro vino, ki je že skoraj kis. Samo Gospoda prositi za svež kvas je fatamorgana, kajti Gospod Ljubi tiste, ki niso pri koritu in ki so pogumni in se upajo Svetega Duha poslušati.

    Postanite taki! Pa Bog nam pomagaj.

    OdgovoriIzbriši
  17. Hvala za iskriva pojasnila in izkušenjske komentarje ostalih.

    Se duša Slovencev je odprla, se v njih groza je uzrla. Razdrapani in prestrašeni za nos vleči se pustijo, nasedajo lažem, brezbrižno sedijo, le še v ekrančke bolščijo, v hipermarketu si naberejo gostijo, z avtom v naravo odrvijo, misleč, da skrbi in tegobe jih ne dohitijo.

    Govorila z eno starejšo Gorenjko, ki mi je povedala, da je nekaj časa delovala in živela na drugem koncu Slovenije, pa pove, da so ji tam v službi in novi znanci, ki si jih je ustvarila okoli sebe, jasno rekli, da je preveč odprta in zgovorna za njih. Rekla je, da so ves čas oprezali in jo motrili, ona pa se je strašno nelagodno počutila ob tem. Omenila sem ji, da so bile po Sloveniji med drugo svetovno vojno in po njej hude stvari med ljudmi, ljudje so trpeli, razklani v sebi, bili prenekateri pobiti. V vse pore družinskega življenja je to poniknilo in šlo v kosti, zgleda pa še v genetiko. Zamislila se je in tudi njej je zgleda nekaj kliknilo. Resnica nosi v sebi ost.

    Tudi to je bol duše Slovencu, vendar žele variante mehkega delovanja, skrivanja za tišino in tudi tovrstno pridiganje po cerkvah ne ozdravlja duše ljudem. Zdravilo je trpko, prime pa le, če je ta pravo.

    Ja, česar je polno srce, tisto usta govore.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, ljubi Gospod, prosim Te, vodi nas, telebane nikakve, lep dan, m.

    OdgovoriIzbriši
  18. Pozdravljena m! Dobro opažaš, da je karakter tudi s pokrajino delno pogojen, in tudi z zgodovino. Na Gorenjskem ni bilo tako hudo, kot je bilo med vojno recimo na Dolenjskem. Tu so bili ljudje prisiljeni biti zviti in vedno prestrašeni, kajti v nekaj dneh so znali v hišo priti vojaki štirih vojska, in le ena je bila okupatorska. Na primer v okolici Šentjerneja je partizanščina in po-partizanščina pobila domala vse moške, zato je karakter tamkajšnjih ljudi zelo drugačen. Izjemno so odprti in radodarni do vsakogar, v očeh pa jim vidiš pazljivost in iskanje še drugih pomenov izza besed. Tega Belokranjci in Gorenjci niso potrebovali razviti do takšne stopnje. Zato smo si različni, sam pa sem najbrž mešanica vsega skupaj.

    Nekaj povezano s čustvi, v pridiganju, ravno pišem za naslednji čiv. A moram vmes kaj južnim bratom pomagati, da bo vse, kot je treba.

    Pa lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  19. PS: sem zadnjič omenjal mladega muslimana. Včeraj je prišel do mene in nenehno na nek denar namigoval. Končno sem ga vprašal, le kaj neki bo z denarjem?? Dejal je, da sta denar in ženske na prvem mestu. "Kako ženske? Saj imaš punco v Bosni?" Pa reče: "Poglej tisto tamle: ker je takšna kot moja, jo nenehno gledam." Rekel sem, da sta 'denar in ženske' prava pot v pekel. "Neka. Ja sam miran. Dok sam mlad to mora bit!" OK, OK, sem se smejal - kako koji mili moji!

    Vidite, vere so NULA. Vere se ne dotaknejo duše, so le praskalo za kožo. Dokler ti ves svet ne umre s tabo vred, ni Jezusa Kristusa in ni Kraljestva.

    Njegov mir pa je mir norca, ki drvi v prepad. A tudi to je del šole Življenja.

    OdgovoriIzbriši
  20. Pozdravljeni,
    Tudi primorska,tu ob meji,je imela hude čistke...predvsem je bla zmeda še večja,ker so na drugi strani ograje živeli ravnotako vglavnem Slovenci,a pod drugim političnem režimom.

    Za nas,iz te strani meje,so živeli veliko bolje...

    V šoli so nas učili o Italijanih in Nemcih skozi (pogosto izmišljene)zgodbe bitk druge s.vojne...
    Kako strašni ,so se nam otrokom zdeli ti narodi...krvoločni morilci,ki so brezsrčno klali naše ljudi..

    No,v naši družini smo bili(zaradi mojih zelooooo zavednih staršev)že kar zgodaj poučeni o tem kdo je še bolj zverinsko zdesetkal naš narod---a to ne kogarkoli,ampak"izbrance.",
    Nekako najbolj zavedni,izobraženi in verni so bili najbolj nezaželjeni.
    Komur ni uspelo uiti čez mejo,je nastradal..
    En naš dolgoletni prijatelj,zelo izobražen,akademik..,ki je bil 2krat na Golem otoku,kasneje kake 45 let (kot predavatelj na znani akademiji)v Ameriki ,kamor je s pomočjo prijatelja ,(sicer "njihovega") uspel uiti..
    ..veliko bi lahko tu povedal...

    In največje " glave",ki so pač ušle temu satan.sistemu,ki je tu zavladal,so svoje znanje dajale drugim..

    Nam pa so nastavili njihove pridigarje,ki so vstvarjali propagando Stalinizma,Titiozma...
    Ampak,stanje danes je še bolj žalostno..saj imamo "informacije",razne posnetke ljudi,"pričevalcev", z ene in druge strani,tko,da kdor hoče videti vidi,kdor pa noče,pa resnično ne more..

    Glede " raznih južnih delavcev",pa imam tudi sama pravzaprav dnevne prigode..
    Zelo veliko jih je brez zavarovanja,brez normalne prehrane,da ne govorim o drugih pogojih dela,ki so kdaj na meji človeškega..
    Včasih so hodili vglavnem Bosanci in Albanci(muslimani),sedaj pa se srečujem veliko z Romuni,Slovaki,Bolgari..(katoliki)..a,če nebi videla kaj piše na kartici ,bi se mi zdeli vsi enaki...
    Vsi so odšli s trebuhom za kruhom,si mislim,daleč proč od doma,domovine...
    Smilijo se mi,ko pridejo vsi umazani,premraženi in,če ni zares hudo z zdravjem,se itak sploh ne oglasijo v ambulanti..
    Praktično ne poznajo bolniške,niti praznikov,vikenda..
    Tisto malo, kadar ne delajo ,pa se držijo vglavnem zase...morda res pogledajo za kako babo,vendar več kot to...ni skori nikoli.
    Kar pa bi težko rekla za naše ..in nič boljšo vest nimajo glede tega naši ateisti od katolikov...
    Le,da se eni ne skrivajo...

    A Bog vidi vse,vse nas,...v
    misli,besede in dejanja.

    In,če je,oz.,ko je vera le "praskalo" za dušo,je čisto vseeno al si ateist al kristjan,budist,musli...,
    ko te ravno srbi,se malo po popraskaš,potem pa praskalo odložiš na polico...do nadaljnega srbeža...
    ..moram končat,kaneje naprej

    mm

    OdgovoriIzbriši
  21. Odlično si napisala, vredno branja trikrat, iz prvega frontnega jarka. In to so tudi moje in naše izkušnje, skupaj s prejšnjim sistemom.

    Pravzaprav nikoli na tem svetu ni bilo bolje, in nikoli ne bo - ker to ni naš Dom, ampak prevzgojni zapor za nas, nedozorele duše - naveličati se moramo tega 'raja'.

    Zdaj pa bom še nov čivk - blog nalimal. Lp

    OdgovoriIzbriši

Blogger vsili nek sistem preverjanja s sliko, da vidi, če niste robot. Prosim, znajdite se, včasih deluje, včasih pa so težave? Lahko komentirate kot 'anonimni', 'ime' ali 'Google Račun' - vaš račun bo povsem neviden tako bralcem kot avtorju bloga.

Komentarji, nepovezani s temo ali neumestni (npr. zahteve po dokazih o obstoju Boga in podobne neumnosti), se brišejo.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.