46. Utrinki srca

6.8.17, ned.

Bom nekaj utrinkov gorečega srca napisal, to rano jutro, ko vsi še spijo, v olajšanju ohladitve in nedelje.

- Bojte se nedelje, ta iz spodobnih ljudi dela 'dobre ljudi', ker v mislih ta dan postanejo 'dobri kristjani', v dušah pa pomirjeni pujski. Nedelja je dan za nasmeh, a še trdnejši duhovni boj v srcu.

- Ponoči sem sanjal, da hodim po nekem evropskem starejšem velemestu, kot kak Dunaj, veliko ljudi in stavb, potem pa zagledam morda deset oseb, ki sedijo na klopci in nekaj čakajo. Pritegnejo me, pred njimi vidim prazen star stol. Potem pride starejša oseba, ki žari. Prepoznam ga: moj rešitelj, iz nebes! Čisto oživim. On sede, s pogledom ošine malo skupinico, in se ustavi na meni. Širok nasmeh. Srce mi gori od Ljubezni.

- Včeraj, tik pred spanjem, prižgem televizijo, ker se spomnim, da je menda svetovno prvenstvo v atletiki. Komentatorja govorita o Ayani, Etiopijki, ki prve zasledovalke vodi že za 250 metrov, mnoge pa za krog in več. Tek na 10.000 metrov. Komentator pove, da je pred časom osvojila svetovni rekord, in ko so dvomili glede dopinga je odgovorila:

Moj doping je Jezus!

Čisto sem se zjokal. Moj tudi!

- Mariborski Brazilec Tavares je dal že drugi edini gol. Potem pojasni: ''Pomaga mi Jezus. Vedno, ko rabim pomoč, je tukaj''. Tudi razlago drugega gola je začel z besedami: ''Hvala Bogu …''

- Spomnim se našega včerajšnjega čivka o škofu, ki krščenim mladim predlaga, naj gledajo POHOTNE obraze mladih muslimanov (= Mohameda), ter se ljubijo, POTEM pa poročijo - da je to rešitev krščanstva in sveta. Z odporom pomislim analizirati te njegove pohojene makarone v luči Žive Besede, ki je Kristus, a nek glas mi šepne: ''Piši raje o Meni.'' Zato bom napisal samo tole: kdor ne obvlada svojih oči, trebuha in spolnega organa, ne bo mogel obvladati svojega uma, IN OBRATNO - pa naj je mesar ali kardinal. Kdor bi se rad napolnil s strastmi sveta s pomočjo gledanja pohotnih obrazov Mohamedovih sledilcev, NE GLEDA IN NE VIDI GOSPODA IN NE GLEDA NJEGOVIH SVETIH. Glej Gospoda, in izumri za ta planet Zemljo - to je Kristusov Evangelij - in oživel boš v večnem Življenju ob Njem. Ostali pa gredo tja, kamor jim je strašni prerok napovedal: v pekel, skupaj s kakšnim našim klerikom, prav gotovo.

- Staro pravilo svetnikov izpred našega časa je bilo: če srečaš čutnega uživalca, ga sploh ne poglej. Če ga že nehote vidiš, skoči v vodo, da se očistiš, ter moli h Gospodu. Če tak človek govori nemarno ali grdo o Bogu, Njegovih ali Nauku, takoj zbeži stran. Če žali Gospoda, mu odreži jezik; če ne moreš, se raje ubij, kot da to poslušaš.

- Sodobna varianta zadnja dva nasveta seveda ne upošteva več, kajti potem bi se človek moral vsak dan vsaj desetkrat ubiti. Je pa treba vsakogar pozdraviti, in se umakniti stran, s svetim Imenom na ustnicah in v srcu. Tistim, ki vidijo duše in srca, je popolnoma jasno, v kakšno tragedijo vodijo žalitve Boga, četudi so nezavedne. To je še huje, kot če bi klel in ignoriral kisik iz zraka ter vodo, brez katerih ni življenja.

- Današnja Božja Beseda pravi:

Pred njimi se je spremenil: obraz se Mu je zasvetil kot sonce in Njegova oblačila so postala bela kot luč.

Tudi vsak od vas, ki se radi vsak dan znova ure in ure pogovarjate o Gospodu, Nauku in Poti, kdaj pa kdaj takole zažari. Ko pa ta žar postane nenehen, se Jona zjoka. Zadnji korak hoje za Kristusom je: nenehna družba z Njegovimi in nenehno pogovarjanje o Njem, potem pa delo Zanj. Drugega recepta NI. Kdor je ZVEST v tem, je že vnaprej Odrešen, in to tudi čuti v svojem srcu. Občutek imam, da gre tej naši mali skupinici, po Božji Milosti, kar dobro.

Pa veselo spremenjenje v Kristusu želim! In pazite, obraze katerih pripovednikov boste gledali in koga besede poslušali, kajti od tega je odvisna usoda vaše lastne duše. 

45. Kajnove religije?

Prihodnost človeštva, ki naj ji sledijo tudi kristjani?

5.8.17, sob.

Danes nisem mislil čivkniti, veliko je malih del in še več vročine, a ko sem prebral spodnji link, se javljam. Ta zapis je namenjen tistim, ki študirajo RAZLIKO med religijo in Evangelijem. Religije so pretežno še vedno kajnovske, Evangelij pa je Abelov. Kajnovino prepoznamo po:

-spodbujanju k čim obilnejšemu poročenemu seksu,

-zavisti članom nerazvitih kultur za njihovo spolno potenco,

-da bo čimveč otrok,

-zagovarjanju masovnih klavnic in žrtja mesa,

-odpiranju katoliških inštitutov za mamonske vede,

-zagovarjanju proizvodnje alkohola, celo v zaprtih meniških redovih,

-klicanju mamona kot dobrega kolega, le da 'ne sme biti na prvem mestu'…

Skratka: strahovit trud, da bi duše ostale rod za rodom še vedno na Zemlji, kar je privilegij kajnovega rodu, namesto da se čimhitreje vračajo Domov, v Nebeško Kraljestvo.

Jezus je rekel, da je Božje Kraljestvo tistim namenjeno, ki si spet pridobijo otroško dušo, ki je čista in zaupljiva Gospodu. Ti ……… pa govorijo, da je prihodnost od tistih, ki naredijo čimveč otrok. Ali sploh zaznate razliko? Je kot razlika med potičko in kakcem; Jezus govori o Prihodnosti odrešenih duš, čudaki pa o prihodnosti obstoja na Zemlji, ki je prevzgojni dom za trmave duše. Nori so.

Bog Oče si ne želi, da živimo kot ujetniki čarovnice materialnih svetov, ampak da se spametujemo in pridemo Domov. Če to želimo, se moramo držati Evangelija, ne pa sumljivih spodbud tistih z 'zlatimi rokavičkami' in raketami na glavi, ki pa sami ne dajejo nobenega legalnega otroka od sebe, ko pa jih ujamejo v finančnih grdobijah, so tako dobri, da dajo takoj 150.000 evrov, ''iz lastnega žepa''. Od kod nekaterim raketarjem toliko osebnega denarja: ga niso mogli razdati ubogim, ga niso mogli razdati za tiskanje knjig o Ljubezni z Gospodom? Niso mogli, niso, ker so - prekleti, po besedah Gospoda Jezusa sveti Brigiti Švedski (beri nekaj čivkov nazaj).

Ko v Cerkvah naletite na take modele, se jih izogibajte na daleč. V Cerkev hodite gledat Gospoda, poslušat Njegovo Besedo in darovat prispevek, ostalo pa naj ti modrijani kar sami urejajo. Morda jih bo to kmalu k pameti spravilo? Biti lepše oblečen od Jezusa, biti večji od Njega na tronih in s predimenzioniranimi pokrivali, biti v pozlatju, ki se ga On še dotaknil ni? In govoriti sprevrženi Evangelij, ki ga Sveti nikoli ni govoril?

Kdor išče Gospoda neposredno, naj dela vse OBRATNO, kar ti sumljiveži svetujejo, Ljubi naj Gospoda in svetnike in svete, in doživel bo Gospodovo obljubo za Njegove najzvestejše. Oboževalce Kajna pa pustite pri miru, nikoli vam ne bodo bratje. Čeprav bodo pridigali, da smo si vsi bratje, a to je njihova past. 

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi, Rešenik!

Strahoviti link, nadškof Kaput:

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBprihodnost-je-v-rokah-ljudi-ki-imajo-otroke-ne-stvari%C2%AB

Po potrebi lahko nadškofova priporočila mladim obravnavamo zelo natančno, stavek za stavkom, a potem bi ta zdrs postal velika sramota za vsako tovrstno osebo, 'ki govori po Svetem Duhu' in je dozdevni 'apostolski naslednik'.

44. 'Izboljšane' pesmi razkrijejo resnico

V opisu te fotke s spleta je pisalo: Z denarjem ne moreš kupiti Božje Milosti.

4.8.17, pet.

Če se le da, rad izkoristim rana jutra še pred vzhodom sonca. Naši predniki so rekli: ''Rana ura, zlata ura'' (srbsko: Ko rano rani, rano dan zaj…). Danes se bomo torej malo hecali, a vsak dober hec ima v sebi tudi grenčino.

Nekoč sem bral nekega japonskega umetnika izpred sto ali koliko let, ki se je žalostil nad stanjem duha tistega časa. Rekel je, da je stanje duha celo pri umetnikih takšno, da si nenehno želi predvsem - denarja. Izbral je staro pesmico o jelenu, ki hodi skozi gozd k potoku, potem pa je za vsako drugo vrstico vstavil stavek: in nekaj denarja si tudi želim. Videli bomo, da takšno pesnjenje zelo dobro izraža duha tudi našega časa. Sposodimo si nekaj verzov od Toneta Pavčka:

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca,

in nekaj denarja si tudi želim.

Spomladi do rožne cvetice,

in nekaj denarja si tudi želim,

poleti do zrele pšenice,

in nekaj denarja si tudi želim,

jeseni do polne police,

in nekaj denarja si tudi želim,

pozimi do snežne kraljice,

in nekaj denarja si tudi želim,

v knjigi do zadnje vrstice,

in nekaj denarja si tudi želim,

v življenju do prave resnice,

in nekaj denarja si tudi želim

a v sebi - do rdečice,
in nekaj denarja si tudi želim,

čez eno in drugo lice,
in nekaj denarja si tudi želim.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič,

in nekaj denarja si tudi želim,

do krova in pravega kova,

in nekaj denarja si tudi želim,

poskusi vnovič in zopet in znova,

in nekaj denarja si tudi želim!

Zdaj pa taisti magični stavek vstavimo še v prešernovino:

Luna sije, kladvo bije

in nekaj denarja si tudi želim,

trudne, pozne ure že,

in nekaj denarja si tudi želim;

préd neznane, srčne rane

in nekaj denarja si tudi želim,

meni spati ne pusté

ker nekaj denarja si tudi želim.

Ti si kriva, ljubezniva,

in nekaj denarja si tudi želim,

deklica neusmiljena,

in nekaj denarja si tudi želim!

Ti me raniš, ti mi braniš,

in nekaj denarja si tudi želim,

da ne morem spat doma

ker nekaj denarja si tudi želim!

Krščanske:

Hvalnico pojem Bogu

in nekaj denarja si tudi želim,

na strune svojih dni

in nekaj denarja si tudi želim,

pojte z menoj Gospodu

in nekaj denarja si tudi želim,

in Ga slavite vsi

in nekaj denarja si tudi želim!

Pa še ena:

Ves dan, vso noč angeli bdijo nad menoj, Gospod,

in nekaj denarja si tudi želim,

ves dan, vso noč, angeli varujte me,

in nekaj denarja si tudi želim!

Sram me je ta stavek dodajati še v Očenaš in druge molitve, a če poskusite sami, boste morda lažje doumeli, zakaj so škofje ustanovili Katoliški inštitut: Fakulteto za poslovne vede. Če bi njih ''poslanstvu, viziji in strategiji'' dodali še naš famozni stavek, ki odkriva resnico današnjega duha, bi se glasilo:

Fakulteta za poslovne vede sledi viziji in poslanstvu ustanovitelja, Katoliškega inštituta (in nekaj denarja si tudi želim).

Dejavnost Katoliškega inštituta obsega raziskovalno in razvojno dejavnost na področju družboslovja in humanistike (in nekaj denarja si tudi želim).

V prvi vrsti to pomeni ustanavljanje visokošolskih zavodov, visokošolskih knjižnic, raziskovalnih centrov in študentskih domov, ki se bodo povezali v katoliško univerzo (in nekaj denarja si tudi želim).

Preprost človek, ki caplja za Kristusom, vse tole dobro vidi, a ne more razumeti. Zelo dobro pa npr. razume tole Jezusovo Besedo (Mt 6,24):

         

Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.

Kaj pa vem, zabit kot sem, brez vseh šol, pač razumem - zagotovo napačno - da je faks za poslovne vede pač faks za mamonske vede, ali kaj?

Sklep

Jezus Gospod je svojim oznanjevalcem Vesele novice naročil, naj s seboj ne jemljejo ničesar, še denarnice in malhe ne, ker jim bo, če so res iskreni, Oče nebeški vedno priskrbel vse, kar potrebujejo za izpolnjevanje svoje karizme, svojega ljubečega služenja Njemu. In so se tega tudi držali. Današnji 'apostolski nasledniki', ki si na glave postavijo tiste turne, da so še večji in mnogo lepši od Jezusa, pa v svojih slabših dneh ustanavljajo poslovno-vedske šole, četudi nam je Gospod že na mariborskem primeru dokazal, da je to znanje za Božje služabnike jalovo in - karmično hudo kaznivo.

No, karizem drugih ni moč razumeti. Še posebej, če ne vemo, ali so to res Božje karizme. Jezusov Evangelij pa je zelo lahko razumeti in tudi živeti, saj Gospod  iskrenim vedno prišepne: POMAGAL TI BOM!

To je Jezusov Evangelij, zato brez zamere, lepo prosim.

Hvala Tebi Gospod!

43. Škofom

3.8.17, čet.

Ta malovredni pisun bloga, Jona, ki je tako nepomemben, da ga še domači župnik na cesti ne vidi, ker ga nima za kaj prepoznati, ima eno veselo oznanilo za naše apostolske naslednike.

Namreč, vidi se, v duhu, da SE JIH DOTIKA. Ne povsem vseh, nekaterih. Od teh, ki se jih dotika, sta dva tipa: eni hudo kolebajo iz dneva v dan, drugi pa zelo malo. Oboji pa ob nedeljah 'izpraznijo vso svojo malho', in postanejo ovca še sami. Boj se torej Gospodovega dne, nedelje! Takrat vsi postanemo 'dobri ljudje', in naš duh postane pujs. To ni v redu, je ravno obratno od namena nedelje.

So škofje, ki se jih je dotaknilo vse tole. Dva mlajša Vzhodna sta najsrčnejša, kakšni pa jim sledijo. Starejši pa znajo biti trmavi, a ne vsi.

In bi zdaj povedal tem dvem, štirim, najbolj iskrenim: v teh dneh ste med Drugimi vrati in tam ni lahko. Prva Vrata zahtevajo POGUM, malo askeze in nekaj Nauka; Druga pa odmet vsega, tudi starega samega sebe, ter Ljubezen. In zdaj bom napisal, česar morda tudi sv. Janez od Križa ni:

Obstajata dve poti skozi zadnji Prehod: prva je temna noč duše, ki je lahko eno uro dolga, ali pa nekaj tednov, mesecev, let ali morda desetletij. To je skrajno pusti in grozni čas za dušo, ker misli, da Boga ni več, da jo je zapustil, v resnici pa je Bog ob njej s takim sijajem, da je začasno oslepljena, kot je bil Savel na poti v Damask.

A obstaja tudi druga varianta priti skozi. Ta pa je veliiiiko lažja, ker je od drugega 'sposojena'. To pomeni, da bodi nekemu svetemu zelo naklonjen v srcu, rad ga imej, in želi si kaj zanj storiti, in glej: še sam ne veš, kdaj prideš v Nebeško Kraljestvo, četudi si še živ na Zemlji.

Odtlej je potrebno biti samo še nenehno ZVEST, in to je vse.

Ko duša takole prvič pride skozi, z gladkim porodom ali običajnim 'carskim rezom' temne noči, bo sprva še padala nazaj, a če je VSAKODNEVNO ZVESTA tistemu, ki ji je dal seme Ljubezni do Boga (ne le vere), se bo kmalu trdno usidrala pred Gospodovimi stopali. Če bo le v Gospodovem uboštvu živela, Njega obilje pa le za kake reveže uporabljala.

So pa norci, ki pridejo skozi, a jih napuh prevzame, in pozabijo, kdo jim je Seme duhovne Ljubezni daroval in jih učil kaliti ga, zato padejo, in nikoli več ne najdejo Gospoda v tihi molitvi srca - ostanejo jim samo še šolske molitve in orglanje, v srcu pa bo pajčevina.

Kdor je tu, bo vse to razumel. In kdor je naklonjen temu bednemu bloganju, bo tudi kmalu Gospodu srečen pel, celo še živ na Zemlji.

Pravijo, da se nič ne dogaja v Sloveniji, da Bog tu molči, a to seveda ni res. TU je in najprej zahteva škofe - Zase. Potem pa naprej.

Slava Tebi Gospod!