50. Sv. Cerkvi in vsem: zakaj je sv. Favstina Najsvetejša?

Vzemite si čas za Usmiljenje

  

Po tej skrivnosti se razlikujem od drugih duš,

na Zemlji in v nebesih …

12.8.17, sob.

Danes bom o sveti Favstini Kowalski napisal, ker jo Cerkev še zdaj ne prepozna v polni luči. In druge svetnike raje slavi, ker so bili bolj vidni svetu, in tudi politični, a so v nebesih le Favstinini služabniki, ker v Palači je veliko soban, in niso vse enake. Enost duš v nebesih ne pomeni, da so vse enake, ampak da so si enotne v Ljubezni z Gospodom.

Bistvo karizme sv. Favstine ni v edinstvenosti, kajti takšno karizmo so živeli tudi nekateri drugi svetniki, predvsem svetnice (npr. sv. Mala Terezija, sv. Gemma Galgani …), je pa najsvetejše. Da bo katoliška teologija to lahko bolje razumela in sprejela, si moramo nekaj Nauka sposoditi pri so-religiji, ki Ljubi Gospoda in oznanja Prvo Božjo zapoved o Ljubezni z Njim že dlje časa od Svetega Pisma. No, tam izvemo, da ima duša iskalka, oziroma že Božja služabnica, lahko različne odnose z Gospodom:

-lahko ima nevtralen, zadržan odnos (stopnja začetnika),

-lahko Mu je predana služabnica,

-lahko Mu je prijateljica,

-lahko Mu je starš (npr. Jezuščku v jaslicah),

-lahko Mu je sin ali hči,

-lahko pa Mu je Nevesta.

Biti v odnosu Ženin - nevesta z Gospodom, je najvišji od vseh odnosov, ki prinaša velike dušne sladkosti. Tudi drugi odnosi z Gospodom so enakovredni, vsi so predano služabništvo, a PARTNERSKI odnos z Njim je najvišja, končna stopnja. V čivku št. 41, smo citirali Jezusa, ki je sv. Brigiti Švedski dejal:

-Izdali so Me tisti, ki jedo Moj kruh.

-Tako zdaj delajo proti Meni duhovniki, ki so Moji izdajalci.

-Jaz sem tako kot nevesta ali ženin pripravljen izpolniti vso njihovo voljo, oni pa Me izdajo.

Jezus je lahko torej čisti duši v končnem stadiju Poti Ženin, lahko pa je tudi Nevesta. Več od tega ne bom razlagal, ker je to stvar mistike in ni bistvo tega zapisa.

Toliko na kratko, da bi trdonjasti verniki razumeli, zakaj je sveta Favstina Kowalska Najsvetejša. Zdaj pa se lotimo dokazov še z druge strani: njene in Jezusove.

Dejstva

Dokaze si bom sposodil iz delov tekstov knjige Podoba usmiljenega Kristusa, Marie Winowske (društvo PRENOVA V DUHU, 2015), da ne listam preveč še po drugih knjigah.

-  Pri petih letih je v vsej svoji preprostosti domačim povedala, o čem je sanjala: z blaženo Devico, ki jo je držala za roko, se je sprehodila po nebesih.

Seveda je ni nihče vzel resno. A Favstina je bila nitya siddha, po hindujsko, duša torej, ki že od malega prepozna in slavi Gospoda. Torej je bila na svet poslana s posebno nalogo. Sadhana siddhe pa postanejo bivši grešniki, ko se Spreobrnejo in preidejo v Ljubezen do Gospoda. Na koncu sta oba statusa enaka, a nitya siddhe so Gospodovi še preden se rodijo, vsi drugi pa postanejo sveti skozi Pot in duhovno askezo v Ljubezni (vera ni dovolj!).

-     Pri sedmih letih jo Bog pokliče po imenu. To skrivnost ohrani zase.

-  Gospod jo torej blagruje in se ji razodeva. To torej ni navadna duša. Očitno ima Bog poseben načrt z njo.

-  Mala se že kot otrok igra 'puščavnico'. Ure in ure, cele dneve, prijateljčkom predava o Božjih poteh.

-     Mama jo pri devetih letih zaloti sredi noči moliti na kolenih. Mala pove, da jo budi angel, in ona gleda Svetlobo.

-    Kadar ne more k sv. maši, ker ni imela obleke (obleče jo sestra), ostane doma, teče v gozd in je pri maši - v duhu.

Ne jokate?

-   Pri štirinajstih napove odhod v samostan. Reče: MORAM! Nihče je ne vzame resno.

-   Čez dolga leta pride priložnost, da prosi za sprejem v samostane. Hladne zavrnitve, ker je nepoznana, revna in neuka. A njen žar ne popusti: "Povezanost z Bogom je postala še tesnejša. V globini srca sem postavila celico, ki je nisem več zapustila."

-     Ko je sprejeta v svetu precej odprt red, začne trpeti. Gre tudi skozi dolgo 'noč duše' (dve leti in pol!), ki je namenjena tistim, ki gredo v svetost.

- So-sestre so kasneje poročale, da je bila Favstina vedno zbrana, dobrovoljna, vesela in 'žareča'. Tudi v času velikih trpljenj. Molila je ob vsakem prostem trenutku, in to na kolenih. Ena sestra kasneje uspe povedati: ''Gospoda Jezusa je Ljubila tako nežno, kakor se ljubijo zakonci, oziroma zaročenci v svetu … Mislila je samo Nanj.''

Komentar v knjigi:

Zaupljiva prisrčnost z Bogom je najgloblji temelj mističnega življenja, ki se, celo na najbolj začetni ravni, prične z bliskovitim odkritjem Živega Boga. Ali ni za tolike med nami Bog samo častitljivo bitje, vzvišena ideja, neka abstrakcija, torej 'mrtvec'? Tisti, ki so Boga mumificirali, ne prizanesejo zlahka ljudem, ki so na tej Zemlji srečni, in za katere je Bog Nekdo, Živi, Oseba, ki nas posluša, vidi in nam govori, ''ki je bolj jaz, kot jaz''.

Kakšen komentar avtorice, kakšen uvid! Aleluja!!

-   Ko je nekoč, že oslabljena, sredi obilnega dela so-sestri predlagala, da bi molili, jo je ta le pogledala, tedaj pa se je sestra Favstina nasmehnila in vzkliknila: ''Sveta Trojica, častim Te!'' Nato se je obrnila k sestri: ''Ali nama je to vzelo veliko časa?''

Kogar to ne zadane, je krščen kamen. In tako dalje; Jezus se ji razodene in ji govori velike stvari. Ne bomo navajali vseh muk, ko so jih duhovno slepe redovne sestre delale Favstini - vse trpljenje je vedno prihajalo le od njih in duhovnikov, ki so dvomili vanjo oz. njeno poslanstvo.

-    Sredi trpljenja jo v sanjah obišče sveta Terezija Deteta Jezusa, ki je bila takrat že nebeška Nevesta, in ji prinese mir in obljubo svetosti. Enako tudi njenima staršema (četudi nista bila srečna, ko se je odločila za samostan). Gospod ji da vedeti, da se svetost doseže s težkim bojem, za ceno velikega trpljenja.

Tu se spomnimo praznih obljub današnje duhovščine, ki prerada obljublja nekaj, kar bo še sama skrajno težko dosegla. Seveda pa je tudi lažja Pot v svetost, preko Ljubezni do svetnikov in Gospoda. A Favstinina karizma je DRUGAČNA: prostovoljno nase sprejema grehe drugih ljudi, kot je to delal Jezus. Le kdo to zmore, razen tisti, v katere vstopi Jezus Gospod osebno? Ker je sama tako prosila, ji Jezus ugodi, a jo pripravi na kratko, a hudo trpljenje. Vsa vesela se je takoj pripravljena vreči vanj. Berite te pretresljive besede, ki nam očiščujejo duše:

Ljubim Te, Jezus, z vsako kapljo svoje krvi. Želela bi jo preliti do zadnje kaplje, da bi Ti dokazala, kako Te Ljubim! O moj Bog, bolj ko Te poznam, bolj razumem, da Te ne morem dojeti. Te temine mi odkrivajo Tvojo neskončno veličino, in mi razvnemajo srce z novimi ljubezenskimi plameni! Odkar Si dopustil, da je moj pogled obstal na Tebi, moja duša počiva, in si ne želi ničesar več: našla sem smisel svojega bivanja! Vse je nič pred Teboj: trpljenje, padci, obrekovanja; služijo le kot dračje za oskrbovanje plamenov moje Ljubezni. Nesmiselne in nemogoče so moje želje, o Jezus! Hotela bi Ti prikriti, koliko trpim. Za napore in dobra dela ne bi nikoli hotela plačila. Jezus, Ti sam Si moje plačilo. Ti mi zadostuješ, zaklad mojega srca!

Nato Ga prosi za čim več trpljenja, v dobro redovnih bratov in sester. Zgornje besede so VIŠEK - nič ni višjega od duše, ki tako govori in živi. Kajti to je najvišja lastnost nebeških bitij, ki so že Jezusove večne osebne spremljevalke.

Boj

Tisti, ki mislijo, da je njihovo 'jezusovanje' samo nekje na samem malo molčkanja, ali pa javno glasno petje kje na koru, naj se zamislijo nad njenimi naslednjimi besedami. Opisuje, da je duhovna Pot težak boj:

Ko je duša napredovala v Ljubezni, ji da Jezus razumeti, da je prišel čas, ko je to treba živeti. Duša se zaveda, da Gospod RAČUNA NANJO. Ta občutek podeseteri njene moči.

Kaj vidimo? Da le neka hlinjena ponižnost večine vernikov ni nič, če ni prisotna tudi pokorščina, kar pomeni, da se moramo LOTITI DELA. Delo pa je oznanjevanje živega Kristusa. Začne se BOJ. Seveda se temu boju 99,98% vernikov izogne, ker so v resnici le pol-verniki, skoraj enaki brezvernim. Od njih torej ni NIČ. Favstina piše o duši v boju:

Zdaj ve, da se bo morala, če hoče ostati zvesta, pogosto izpostavljati strašnim preizkušnjam, vendar se zanaša na Boga, in zaradi tega zaupanja doseže cilj, ki ji ga določi Bog. Kot pogumni vitez sredi bitke, se ne ustraši ovir. Brez strahu je na preži, da bi je sovražnikov napad ne presenetil. Ničesar ne stori na slepo, ampak vse pazljivo pretehta. Nikoli se ne opira na svoje moči, temveč goreče moli in se posvetuje z drugimi modrimi utrjenimi bojevniki. Ko tako dela, skoraj vedno zmaga.

Kje je tu novodobna mijavkasta-krofkasta-permisivna kateheza? V prejšnjem čivku smo pisali o nenadnih napadih na dušo, no, tu pa Favstina govori ravno o tem:

Včasih je napad tako nepričakovan, da duša nima časa niti za premislek niti za posvet niti da bi kaj storila. Bojevati se mora sama, na življenje in smrt. Tedaj je dobro, da se zateče v rano Jezusovega srca, in da nič ne govori; sovražnik je v hipu premagan. Duša se mora uriti tako v miru kot v boju, brez tega ni zmage. Po mojem mnenju obdobja miru pripravljajo zmago. Treba je biti na preži. Čuječnost, čuječnost in še enkrat: čuječnost! Pazljiva duša je deležna veliko Luči. Raztresena duša pa je izpostavljena padcem, zato naj se ne čudi, če pade.

Samo o teh stavkih bi lahko napisali daljšo ekspertizo. A kdor jih ne razume, še ni zrel za 'poslednji boj', ki dušo očisti in pripravi za Gospoda.

Molitev dušo razpoloži, da se sovražniku postavi po robu … … Kajti Milost je dana samo tistim, ki molijo.

Zdaj pa si zamislimo vernike in klerike, ki javkajo, da Gospoda ni blizu, ter sprejemajo smeti sveta, kot da je to krščanstvo. Iz zgornje diagnoze nam postane jasno, kakšne molitve oni molijo, ko se ne uspejo sovražniku postaviti po robu.

Favstinin rokopis

Aleluje

Neprestano pišem, da Bog deluje z dušami na dva načina: s predanimi deluje OSEBNO, z vsemi ostalimi pa preko zakonov Zemlje, ki so tudi Njegovi, a so popolnoma neusmiljeni: kakor seješ, tako boš tudi žel (Stara zaveza, zakoni narave). Potem neprestano pišem, da Gospod z začetniki deluje preko OBILJA, z naprednimi dušami pa deluje preko UBOGOSTI. Neprestano tudi pišem, da potem duša lahko vidi Boga kadarkoli in kjerkoli. Te stvari sem dobil od svetega, ki ni kristjan. Zdaj pa glejte: sv. Favstina govori ENAKO:

Gospod je dopustil, da sem bila tako zapuščena. Ko hoče On sam voditi dušo, takoj odstrani vse, kar ni ON, odstrani vse ustvarjeno. Duša se počasi izčisti in vidi Boga v vseh stvareh, celo najbolj skritih. Zanjo je vse osmišljeno, vse stvari visoko ceni …

Teh svetih citatov je še ogromno, a za tale blog naj bo dovolj. Gremo v samo srce srca:

Gospod Jezus, hotela bi se skriti, da bi nihče na svetu ne poznal mojega srca. Ti sam ga poznaš, Ti si njegov Gospodar. Nihče ne pozna najine skrivnosti. Zadostuje preprost pogled, in razumeva se. Od dne, ko sem Te spoznala, sem srečna. Napolnjuje me Tvoja veličina. O Jezus, ko me ponižajo na zadnje mesto, se čutim doma. Nekoč nisem vedela, da je Bog v tako skromnih kotičkih skril toliko sreče! Zdaj razumem, Gospod, da Te tudi v ječi lahko Ljubimo s čisto Ljubeznijo … Takšni Ljubezni se zdi celo smrt, ki ji gre pogumno naproti, poražena …

In zdaj dokazi Favstinine posebne karizme, ki ji ni para:

Tedaj je Jezus rekel: ''Zaradi tebe blagoslavljam to deželo.'' In naredil je veliko znamenje križa nad našo domovino … neizrečeno veselje mi je napolnilo dušo …

Jezus mi reče: ''Zapustil bom to hišo (samostan), kajti v njej se dogajajo stvari, ki mi ne ugajajo!'' Tedaj sem v duši začutila veliko Ljubezen, in rekla: ''In jaz, Jezus, Te ne bom pustila oditi.'' In Jezus je ostal z nami …

Gospod, ki je Najvišji, se rade volje podredi tistim, ki Ga Ljubijo z vsem, kar so, in jim izpolni prošnje. Tega puhlim vernikom ne stori. Favstina Jezusa prosi, naj, preko mistične zamenjave, nanjo pridejo skušnjave določenih skušanih duš. Začne se veliko trpljenje. Ta karizma je pokazatelj, da se je Jezus 'inkarniral' skozi Favstino; da sta postala eno Srce. Poglejmo, kako mala sestra uresničuje tako Prvo zapoved o Ljubezni z Gospodom, kot tudi svojo karizmo:

Moje srce je hišica, kjer prebiva SAMO JEZUS. Razen Njega tja nihče ne najde dohoda … Vem kaj sem: hrepenim po Bogu, da bi Ga vrnila dušam. HOČEM uporabiti vse sile, delati, izčrpati se za rešitev neumrljivih duš. Nič zato, če bo ta napor skrajšal moje življenje! …

 Z družino

Kot vidimo, je Jezus že polno zaživel v tem drobnem, bolehnem bitju, ki je odločeno odrešiti svet. Ne smejte se temu navdihu, saj je Jezus odrešil ves svet, ona pa je eno z Njim! Zaveda se, da ravno njena 'ničnost' privlači Gospodovo Usmiljenje, ki ga Favstina daruje v dobro vsega sveta. Gospod ji reče:

Hčerka Moja, tvoji grehi so izginili kot slamnata bilka, vržena v peč. Ko se ponižaš, pritegneš nase in na druge duše valove Mojega Usmiljenja.

Dal ji je vedeti, kaj Mu pomenijo najčistejše duše. Darovano ji je bilo Spoznanje, razsvetljenje, ki je bilo:

… tako prodorno, da je bilo vse, kar bom morala trpeti, zajeto v teh nekaj trenutkih. In razumela sem, da mora moje ime postati žrtev. PO KONČANEM VIDENJU MI JE PO ČELU TEKEL MRZEL POT.

Jezus ji je dal svobodno izbiro, da to sprejme, ali pa ne - tudi to bi bilo v redu. Ker če kdo želi biti žrtev za druge, mora biti to popolnoma prostovoljno. Ona je vse sprejela, in Ga prosila nečesa, kar Ga je tudi toti ničvredni Jona prosil, dolgo preden je prvič slišal za sv. Favstino, in Gospod vedno drži svojo Obljubo. Takrat se je skrivnost med Njima uresničila, in preplavila jo je neizmerna sreča. Temu bi lahko rekli: sklenila sta Zavezo, intimno Zavezo med Gospodom in Njegovo predano dušo. V tem je bistvo vseh, ki delujejo le še za Gospoda. Imajo določeno Zavezo z Njim.

Gospod ji je rekel: ''Veselje Mojega srca, od danes bo vse, karkoli boš storila, tudi najmanjše stvari, našlo Milost v Mojih očeh.'' Čutila sem se kakor spremenjena Vanj. Telesni ovoj ostane isti, a duša je drugačna, ker v njej Bog prebiva z vsem veseljem … Med menoj in Bogom se je stkala velika skrivnost. Duša se mi je napolnila z močjo in pogumom. Po tej molitvi sem bila pripravljena postaviti se po robu temu, česar sem se prej najbolj bala …

Zdaj sta Gospod in Favstina eno. Nikar ne sanjajmo, da smo lahko Favstini kadarkoli vsaj malo enaki! To bi bila blasfemija na kvadrat! Nevesta in njen Ženin sta postala Eno, četudi sta še vedno dva. To je velika skrivnost Božje mistike: dve duši, eno srce. Mi lahko opravljamo nižja služabniška dela, takšnih, kot je Favstina Najsvetejša pa je zelo malo v vsej zgodovini človeštva. Ob njej so vse naše 'svetosti' in karizme tako ničeve, da se lahko samo zrušimo - a  takrat bomo deležni Milosti tudi mi.

No, realnost v Cerkvi pa ji je pokazala vse svoje čekane: ves sestrski in klerični zbor v njej prepoznava samo lunatičarko in lenobo (bolezen!). A ob redovnih zaobljubah zapiše:

Jezus, zaupam Vate! Jezus, Ljubim Te iz vsega srca! Danes sem umrla sebi iz Ljubezni do Tebe, o Jezus! Začenja se novo življenje v slavo Tvojega Imena.

Jezus, danes Ti lahko storiš vse za tiste, ki Ti jih priporočam! Zase pa Te prosim samo eno: spremeni me v Tebe!

Ne vem, če je to razumljeno: sestra Favstina prosi, da bi jo Gospod Jezus spremenil v Jezusa! Saj veste, kaj to pomeni: strašna žrtev trpljenja za neodrešene duše. Vrzimo se na tla pred njo, črvi!

 Pogreb

Zapisi in življenje svete sestre Favstine so bili skozi desetletja strogo preverjani s strani Cerkve. In določeno je bilo, tudi po hudih bojih, da so popolnoma Božje avtentični. To pomeni, da v nekaterih njenih trditvah ni ega, ampak so najvišja Božja dejstva, dejstva njenega odnosa z Jezusom Rešenikom. Ko jih beremo s tem vedenjem, pademo dol, zadeti od lastne majhnosti in Njune svetosti. Tole si je upala zapisati, ker je tako tudi v resnici:

Hvala Ti moj ljubljeni Ženin, za čast, ki Si mi jo podelil, in za kraljevska odlikovanja, ki me danes krasijo. Celo angeli jih nimajo toliko: križ, meč, trnova krona. Toda predvsem, predvsem, o Jezus, hvala za Tvoje Srce, to mi zadostuje!

Gospod ji reče: ''Nevesta mora biti podobna Ženinu''.

Komentar avtorice knjige:

V češčenju križa se sestra Favstina vse bolj zaveda svojega poklica 'talca' ali 'cene', ki je zapečatil njene zaobljube. Kot apostol Usmiljenja vzame nase grehe proti upanju, strašno stisko obupancev.

Sveta Favstina torej PROSTOVOLJNO prosi in sprejme vlogo 'žrtve za druge'. To pomeni nase sprejeti nevzdržno trpljenje. In ga sprejme ter zdrži, zaradi Ljubezni s Kristusom.

Na veliki četrtek (1934) mi Jezus reče: ''Hočem, da se mi posvetiš za grešnike, posebno za tiste, ki so izgubili vsako upanje v Božje usmiljenje.''

Ta posvetitev s popolno podreditvijo Božji volji obstaja v sprejemanju vseh muk, tesnob in trpljenja, v katere so pogreznjeni grešniki, in v zameno jim prepuščam vso tolažbo, ki izhaja iz mojega združenja z Bogom. Z eno besedo: zanje darujem vse svoje maše in obhajila, vso pokoro in mrtvičenja, kakor tudi vse molitve. Ne bojim se udarcev Božje Pravičnosti, ker sem združena z Jezusom. O moj Bog, tako želim plačati za duše, ki nimajo zaupanja v Tvojo dobroto!

'Mučilne' priprave za duhovno askezo svetnice

Kdor se tu ne bori z lastnim jokom, je bil zaman krščen!

Posledic te posvetitve ni bilo treba čakati: ''Brž sem spoznala, da je Bog mojo posvetitev blagohotno sprejel, kajti začela sem čutiti njene učinke. Duša mi je nenadoma postala trda kot kamen, pogreznjena v tesnobo in strah. Na ustnice mi silijo bogokletje in kletvine, v srcu sta se naselila dvom in obup. To je stanje teh ubogih duš, ki sem jih prevzela! Te grozote so me najprej prestrašile, toda spovednik mi je že ob prvi priložnosti vlil poguma.''

Nanjo so se ob tem spravili še vsi njeni 'bratje in sestre' po poklicanosti, in ji naredili pravi pekel. Satan dobi vso oblast, da ji škodi. A zaman: ona trpi, duše pa so reševane. Zato hudič nori še bolj. Hudi duhovi bi jo hoteli razkosati, a ona slavi Gospoda, in zbežijo. Nekoč ji v sobo plane sam satan, a ji kljub grozljivemu srečanju ne more nič. Zoprn poklic, biti talec za ves svet, mar ne? Kdo ga zmore? Samo najsvetejše duše, ki jih je zelo malo.

Spoznala sem, kako satan sovraži Božje Usmiljenje: noče sprejeti, da je Bog dober … Satanu uspe hliniti ponižnost, toda ne zna igrati pokorščine, in prav tu se razgalijo njegove zahrbtne zvijače.

V naših zapisih smo že navajali ta način diagnoze, ki velja za nas vse: se le delamo ponižne, ko pa nam Gospod nekaj naroči (Božje zapovedi!), ali Njegov služabnik, takrat pa delamo vse, da tega ne storimo. Takšnih vernikov je VEČINA, in lahko jih smatramo za kristjane pod vplivom hudih duhov, demonov. Tovrstne primerke je zelo težko rešiti.

Na poti v Krakov zagleda svojega angela varuha:

Ko smo stopili na vlak za Krakov, sem ga znova zagledala ob sebi. Zrl je Boga, in jaz sem ga gledala …

Zanimivo, tudi tale pisun je nekoč videl Gospoda, ki je zrl navzgor, Očeta, Oče pa je Sina blagroval … Kaj je angel pokazal Favstini: najvišjo lastnost nebeških bitij: nenehno zreti Boga. On pa ji reče:

Kljub Svoji veličini, sodelujem samo z najmanjšimi.

Ti si priča Mojega Usmiljenja, večnost boš preživljala pred Mojim prestolom, kot priča Mojega Usmiljenja.

Ali mislite, da smo ji mi enaki? Kdor tako misli, je napuhnjeni norec, ki ne razume ničesar. V istem času, ko ji je Gospod naklanjal najvišjo Milost iz UBOGOSTI, pa ji je svet namenjal najhujša zaničevanja in šikaniranja. Ta svet je bila Cerkev okoli nje. A o tem ne bomo tukaj pisali, ker bi potrebovali za eno knjigo prostora, ta blog pa je prilaganje dokazov o njeni posebni svetosti. Na binkoštni dan ji Jezus reče (glede nove kongregacije):

S svojimi so-sestrami boš prosila Usmiljenja za ves svet.

Za ves svet! Ena duša, za ves svet! Ali še vedno mislite, da je to enaka svetost, kot od svetnikov, ki so delali kakšne lokalne čudeže ali zgradili kak samostan ali napisali knjigo? Za ves svet je lahko nekdo žrtev edino, če je v njem Jezusovo srce 'v kompletu'. In zdaj naj-pretresljivejše besede Najsvetejši:

Prek tebe se bodo kakor prek hostije razlili žarki Mojega Usmiljenja po vsem svetu.

Želel bi, da bralci doumete pomen teh besed: Jezus Kristus, Bog in Odrešenik, ki je enak sveti hostiji, Favstino Kowalsko enači s sveto hostijo, torej s samim Seboj! In jo postavi za srednico Njegovega Usmiljenja za ves svet! Za ves svet! Kje je še kak svetnik, njej podoben? ZA VES SVET! Ali lahko doumete, po Božji Milosti, če vam je dano?? Ko bo kdo od vas trpel samo za rešenje ene same duše, bo znal ceniti, kaj pomeni ZA VES SVET, ker te že ena sama duša domala ugonobi. Ona pa zapiše:

O Moj Bog, zavedam se svojega poslanstva v naročju Cerkve: pred Teboj bom kot beračica, da bi pritegnila tvoje Usmiljenje. Če sem ZDRUŽENA z Jezusom, kaj bi mi mogel odbiti? Ponižno Te prosim z glasom Tvojega Sina. Moja spravna žrtev je nič, toda združena z žrtvijo Jezusa Kristusa pridobi vsemogočnost. Ta ogenj me použiva, živim samo zato, DA BI VSEMU SVETU izprosila Tvoje neskončno Usmiljenje. TO JE MOJE POSLANSTVO V ČASU IN V VEČNOSTI …

Vsa sem ogenj, gorim od želje, da bi reševala duše, v duhu potujem po vsem svetu, predvsem po deželah, ki so najbolj odljudne in najbolj preganjane, da bi reševala duše … Moje želje so neizmerne; hočem, da bi vsa ljudstva spoznala Boga, vse narode hočem pripraviti na drugi prihod učlovečene Besede …

V mojih žilah je zakipela apostolska kri. Res ne bom skoparila z njo, ampak jo bom do zadnje kaplje potočila za rešitev nesmrtnih duš. Kaj zato, če tega Bog ne zahteva telesno! Kri duše ni nič manj zaslužna …

Takšne najvišje želje so lahko le Jezusov Duh, Jezus osebno. Ali vam je dano pretresljivo spoznanje te izjemne duše? Ali ne sprevidite, da je Najsvetejša? Da sta ona in Jezus Eno v samo-darovanju za odrešenje duš? Napisala je: 'v času (dokler je živela na Zemlji), in v večnosti'. To je njeno večno poslanstvo, večna žrtev, tudi večna bolečina. Na tla, črvi nehvaležni, ki slavimo sebe in sumljive čarodeje: kdor Favstino Ljubi, Gospoda sreča; kdor ji da piti na bolniški postelji, bo pil Živo Vodo Odrešenja; kdor se priplazi do njenih stopal, Gospoda zagleda. Kdor k njej poroma, poroma k Očetu; kdor v njeno ime cerkev posveti, bo prijatelj Usmiljenega. Kajti sestra Favstina Kowalska Najsvetejša je glavni srednik Božjega Usmiljenja za današnji čas.

Njen grob

Božji finale

Med Njim in menoj obstaja skrivnost, ki je nihče ne more poznati, niti angeli ne. Tudi če bi hotela, je ne bi znala izraziti, in vendar od nje živim, in bom od nje živela vso večnost. Po tej skrivnosti se razlikujem od drugih duš, na Zemlji in v nebesih …

O Jezus, v življenju in v smrti, in vso večnost, imam eno samo nalogo. Slaviti in poveličevati Tvoje Usmiljenje.

Čutim, da mi je podeljena vsesplošna odgovornost za duše. Dobro vem, da ne živim samo zase, ampak za vso Cerkev!

V mojem srcu, ki je stisnjeno k Jezusovemu Srcu, je prostora za ves svet. Norčevanje ne bo skrčilo mojega srca! Kajti sam Jezus mi pomaga Ljubiti bližnjega.

Komur vse to ni dovolj, in še vedno dvomi, da je sveta Favstina Najsvetejša, in bo jezikal, je demon. To je Božja Beseda. In Bogu hvala - za Favstino Najsvetejšo.