18. O kristjanovem vsakodnevnem mesu in sv. Imenu
5.7.17, sre. popoldne
Kar dobro sem pretepen od dela in sonca, a preden se malo
uležem, izpolnjujem dolg od zjutraj. mm (Marija Magdalena) je napisala:
Žal teh (oziroma takšnih) odgovorov nisem dobila v Cerkvi, duhovniki
imajo drugačen pogled kot Ti – no, najbrž le večina njih …
Cerkev ima tudi precej negativno mnenje do tistih, ki smo se odrekli
mesu in raznim razvadam ... Pred leti sem se skoraj skregala z enim glede tega (se
je kar razburil, češ, da to je sat...izem), da najraje ne bi šla več k maši ...
Od tega je že dolgo ... Zadnjič pa se pogovarjam z našim ta novim župnikom
(zelo vredu človek), pa mi pravi, da molitev, kjer kličeš, oz. ponavljaš Božje
ime ni "naša" vera, ampak to delajo muslimani ...
Vidiš Jona, ti svetuješ eno, Cerkev marsikaj drugače - zato ratamo
zmedeni ...
To, da moliš in ljubeče ponavljaš - kličeš Jezusa Kristusa (se v duhu
povežeš) - cerkev ne odobrava - meni pa se zdi to prav nekaj posebnega.
Čimbolj na kratko: pisal sem že, da življenje Evangelija
in življenje Cerkve NISTA ista stvar. Pisal sem, da je grešno take
stvari, ki jih tu pišemo, iti govorit pol-vernim, ki to zavračajo, ker jim je
meso (tako in drugo) tako ljubo. Zakaj je grešno, a delaš ti, pa Hieronim, pa
tudi jaz sem to počel? Grešno je zato, ker so ta Učenja NAJSVETEJŠA, pobožni
verniki pa tega še ne morejo razumeti, kot Jezusa niso razumeli in so Ga V TRUMAH ZAPUSTILI. Zakaj je torej grešno?
Ker ko ta sveta Učenja poveš nekomu, on pa to s strastjo zavrne - joj, joj,
hudo ga bo Gospod udaril z njegovim lastnim grehom! In jih udarja. Ko vidiš
njih duše, ki so zavrnile to Besedo, je očem hudo. Kakšen napuh! In tudi kak
pol-škof je zraven in kak izganjalec hudiča tudi - hudi duhovi preže na njih. Tega je zelo veliko v Cerkvi, ker vrag
prav verne ljudi najbolj napada.
Glede zelenjavne prehrane, da je satanizem? To je lahko
rekel le nekdo, ki mu na glavi sedi demon mesožrtja. Tak človek ni Božji človek. Ker ni strpen, ampak gre še korak dalje
in govori satanske stvari. Po mnenju takega padlega klerika je bil tudi sveti Janez
Marija Vianej satanist, pa tudi nekateri meniški redovi, ki ne jedo mesa so
satanisti. Pa tisti štirje sveti fantje v Pismu (Daniel 1,8-16), ki so zavrnili kraljevo
prehrano in jedli le sočivje (zelenjavo), ter izgledali veliko bolje od drugih
mladeničev - so bili satanisti? Veš kaj mm, ko slišiš take neumnosti, ne zameri
človeku, ki je padel, ampak ga ne poslušaj več, pa zmoli kaj zanj, če ti je pri
srcu. Tudi k spovedi ne hodi k njemu. Najdi svetniškega duhovnika in videla boš
razliko. Slaba družba pa ti bo ONEMOGOČILA razvoj Ljubezni z Gospodom. In le za
to se gre pri vsem skupaj - da se naučiš ali ne.
Glede molitve/petja/izgovarjanja/šepetanja/premišljevanja
Gospodovega svetega Imena pa tole: kdor take klati, kot pišeš, mu je hudi duh zatemnil
znanje, ki ga je dobil v semenišču, kajti sicer bi se spomnil najpomembnejšega
navedka Svetega Pisma, in bi ti dal prav. Rimljanom, 10,13:
In res: kdorkoli
bo klical Gospodovo Ime, bo rešen.
To je vse. To je vse,
draga mm, draga Cerkev, dragi duhovniki, dragi škofje. Ker pa v 2000 letih
krščanstva ta stvar ni zaživela, je tukaj zdaj bedni Jona, da pove, zakaj ni:
Ker to klicanje ni bilo z Ljubeznijo.
In zakaj ni bilo z ljubeznijo? Ker niso hoteli srečati tistih, ki Ljubijo Gospoda,
to pa so Njegovi osebni služabniki. LE ONI delijo to seme Ljubezni do Gospoda,
in če takega ne srečaš in ne poslušaš ter počastiš, si mrtva duša. Amen.
S ponavljanjem svetega Imena Gospodovega, z Ljubeznijo, SE NE MORE PRIMERJATI nobena druga askeza, ritual, molitev ali meditacija. Kadarkoli boste slišali koga, ki bo omalovaževal nenehno molitev svetega Imena z Ljubeznijo, vedite, da je ta oseba od hudega duha. Kajti Gospodovo sveto Ime je na transcendentnem nivoju (tam, kjer smo v resnici doma), Gospod osebno! In vsakdo se lahko v najhujši krizi in mučni smrti spomni Jezusovega svetega Imena, in rešen bo. Nihče se takrat ne bo spomnil svete maše, pridige, Svetega pisma, še Očenaš bo hudooooooo predolg takrat, ko ga bo smrt za grlo držala. Zato je Jezusovo sveto Ime najsvetejša molitev od vsega v vesolju. Kdor to osporava, je hudičev vajenec, pa naj je kardinal ali komunist. Obrnite se stran in njegovo bedno usodo prepustite Gospodu. On pa mu pusti lastno gnusobo v očiščujoče muke, ker Gospod je dober.
Dragi bralci, ne hodite v Cerkev zato da bi dražili vernike! Potem pa ne znate odgovoriti kakega navedka iz Pisma? Če
vam je Jezusova Beseda pretežka, bodite pohlevno v sveti Cerkvi in
nekooooooooooč pride čas tudi za vas. Kdor pa hiti za Kristusom, pa mora Jonove
Besede sprejeti, kajti to so Gospodove Besede in Volja. Vsi pravi Jone to
govore že dolgo, a so zatlačeni, preslišani, zatolčeni in zasmejani. Lahko naredite
poizkus: nadebudnemu duhovniku dajte te stvari v branje, in skoraj zagotovo jih
zavrne. Vse to je Jona že doživel. In spoznal, da tisti, ki so v prvi brzini, ne
smejo slišati končnega Učenja o Ljubezni z Gospodom, ker znajo ponoreti, če pa
imajo moč, greš zagotovo na grmado. Z zlobnimi jeziki te zvežejo med ljudmi in
podkurijo njihovo slepo strast. K sreči pa Cerkev danes nima te moči, zato
lahko živimo še kak dan dlje, in ji skušamo pomagati. A ko jim pomagaš samo za kanec preveč, te prekolnejo in si pogubijo duše. Kajti Gospod ničesar tako zelo težko ne odpušča, kot če nekdo zaničuje in smeši ali žali Njegove najdrobcenejše osebne služabnike.
Vsakdo naj lepo sam pri sebi in z Gospodom ter s svojim duhovnim
vodnikom, ki je Gospodov služabnik v Ljubezni (ne le v veri) išče Pot, kot da
mu gorijo lasje, in nikoli ne bo zmeden in Gospoda bo videl vsak dan 100x in z
Očetom bosta prišla k njemu in živela z njim. Amen. TO JE KRISTUSOV EVANGELIJ in živa Resnica.
Hvala Tebi
Kristus.
17. Sv. Tomaž in pravljica o njem
5.7.17, sre.
Te dni imam zelo naporno in nevarno delo, zato že pred
sončnim vzhodom tole z navdihom pišem. Dva dni nazaj je bil praznik sv. Tomaža apostola.
Če bi bila to nedelja, bi po vseh cerkvah poslušali tele stereotipne floskule o
njem, še posebej kak škof bi se ga lotil:
Tomaž je bil revček kot sva
jaz in ti - polveren, kot Prešeren: neveren, pa vendar veren.
Mnogi cerkveni pripovedniki mislijo, da je Evangelij
skupek nekih prispodob, ki se jih preslika na nas, domala ateiste oz.
polvernike - podobno delajo z njim kot je to pri pravljicah mišljeno: volk,
Rdeča kapica, pujski, pa to … In pri basnih. Enak odnos pa imajo nekateri škofje
in duhovniki do Evangelija - jim je le
iztočnica za neke materialne poduke o nas samih. Vendar - mi nismo niti
malo podobni Jezusovim evangelijskim 'nerodam'. Kajti ti okorneži so bili
posebej od Očeta izbrani, da pomagajo Sinu razširiti ŽIVO Besedo. Po karakterju
pa so bili vsi žilavi ljudje.
Tomaž da je bil neveren, ostali učenci pa verni? Stereotip na kvadrat.
Tudi ostali učenci so bili potemtakem povsem neverni, ko jim je Magdalena pritekla
povedat, da je govorila z vstalim Jezusom - njo in druge žene so imeli za
duševno zmedene.
Poglejte, kdo je bil Tomaž v resnici: bil je prvi potencialni mučenec za Kristusa v
zgodovini krščanstva. Ta možak je že takoj prepoznal v njem Gospoda in bil kar
takoj pripravljen umreti Zanj. Ko je Jezus želel iti nazaj med Jude, ker ga je
klicala Ljubezen do umrlega Lazarja, so mu drugi učenci odsvetovali, ker mu je
grozilo kamenjanje. A Jezus je ostal odločen, zato je Tomaž v navdihu Svetega
Duha vzkliknil (Janez 11,16; KLIKNI):
»Pojdimo še
mi, da umremo z Njim!«
Kdo od vas je pripravljen TAKOJ umreti za Gospoda? Smo
Tomažu zares enaki? Mar ni želel z vso silo 'nejevere' pravzaprav samo SPET SREČATI vstalega Jezusa, zato Ga
je tudi srečal?
Gospod je dejal, da kdor umre zaradi Njega, bo našel Življenje.
In sveti Tomaž je tudi zares umrl tako, kasneje, med svojim misijonarjenjem tam
proti Indiji. Le kdo od nas mu je podoben??????????????????????? Norci.
S stereotipnimi zemeljskimi razlagami ne bo nihče nikogar
spreobrnil, niti mu vere utrdil. Zakaj nihče ne upa reči, da je bil Tomaž
NAJPREDANEJŠI in Magdalena NAJZVESTEJŠA in za vedno PRVA? Kdor njiju in ostale
spremljevalce ne smatra kot najvišje svete svetnike, jih ne bo znal častiti,
zato je njegovo 'krščanstvo' zaman:
DOBRO BO LE ZA V SPODNJI DEL VIC. Zaman je narediti 'Tomažev praznik', potem pa o njem govoriti kot o sebi samem - od take rabote ne bo nebes. Zakaj? Zakaj?? Ker to NI LJUBEZEN!
Zdaj pa se le smehljajte tem 'nerodnežem', če vam je še
do tega.
Enkrat čez dan pa odpišem še na izjavo župnika mm glede
mesa in Gospodovega svetega Imena. Do takrat si preberite pogovor z njo v komentarjih
prejšnjega bloga (modri naslovi).
16. Dve Jezusovi izjavi in sv. Tomaž
4.7.17, tor.
Vera, kot se jo uči vrtčane in osnovnošolce, je drugačna
od vere Božjih služabnikov. Problem pa nastane, ko vrtčevsko stereotipno vero
škofje pridigajo tudi odraslemu narodu in skozi stoletja ta narod postane
duhovno 'tumpast' in v sebi razklan. Na volitvah se Nauku upre in voli post-komuniste.
Cerkev pa potem jadikuje, ker je nihče ne mara in so ji bogoslovce na
filozofijo odvlekli.
Zelo na kratko, ker naj bi bili to čivki: v Družini vidim
izjavo vernice, ki pomoč beguncem povezuje z Jezusovimi besedami: »Karkoli ste storili najmanjšim bratom,
ste Meni storili«. In: »Blagor
usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.« Vendar - teh dveh izjav ni v
isti koš za metati. Pravzaprav je vse pojasnjeno že v včerajšnjem jutranjem
čivku, pa še enkrat:
Prvi navedek pomeni: »Tile
najmanjši bratje SO ZAPUSTILI VSE, KAR SO NA TEM SVETU IMELI, IN HODIJO Z MENOJ
IN SE UČIJO OD MENE IN SO MOJI OSEBNI SPREMLJEVALCI. Predstavljajo Mene, Jaz pa
sem z Očetom. Ker so Božji osebni služabniki, bo vsakdo, ki jim pomaga, deležen
Očetovega plačila. Tudi če jim kdo daruje le kozarec vode, velik blagoslov ne
bo izostal.
Krščanstvo tega navedka nikoli ni razumelo, morda še
posebej katoliško ne: grozovito so
mučili svoje lastne bodoče svetnike, in prav malo so pomagali 'pankrtom' in
vsem, ki niso bili iz 'naše' fare. Zagrebli so jih kjerkoli, le na
pokopališču ne. Jezus pa v resnici govori: 'Če naletite
na Božjega človeka, ki je zapustil
vse in je z Menoj, ter mu kaj malega pomagate, je to vse takoj v blagor vaših
duš, kajti vsi dušni dolgovi vam bodo takoj odvzeti. Dokler ne boste spet
grešili, seveda. A tudi z grehom boste prenehali, če se od njih naučite Ljubiti
Mene. Potem bova z Očetom prišla k vam in živela z vami.' Tudi Jezusov
križev pot je imel ta namen:
Kdor se Ga je usmilil, je bil rešen, kdor Ga
je vzljubil, je bil Odrešen.
Druga izjava se te razlage dotika v usmiljenju, a je
mišljena biti usmiljen do bitij v stiski. Tudi tukaj je krščanstvo prejšnjih
stoletij popolnoma podleglo: nič kaj ni bilo usmiljeno do nikogar, še prav posebej pa je pobilo milijone tistih
kristjanov, ki so imeli malo drugačne ideje o Evangeliju. A Jezus reče, da
gre blagor k onim, ki so usmiljeni, kajti usmiljenje bodo dosegli. Vendar
kristjani nis(mo)o popolnoma nič usmiljeni do živih bitij: nekaj se zdaj z ekologijo
dičijo, a požro milijone živali na dan, brez usmiljenja za njih trpljenje. Od
vseh verstev so najbolj kruti do živali - drugi vsaj kak obred ob zakolu ali kasneje
za njih duše postore, kristjan pa samo žre meso in drobovino, ker je nekaj DEMONSKEGA
v njem - zavist do živali: zavisten jim je mesa, kože in kosti. Zato mnogi
svetniki niso jedli mesa niti pili vina, kar pelje v klanje.
SKLEP: kdor sprejme Božjo dušo (tistega, ki ima le eno samo srce za Gospoda),
in mu vsaj malo pomaga (pri razglašanju Odešenika), ima plačilo Boga. Kdor
sprejme preroka, ima plačilo preroka, ta pa je itak Božji. TA PLAČILA SO TOREJ
VELIIIIIKANSKA, saj rešijo našo dušo.
Če pa le pomagamo beguncu,
dobimo plačilo begunca in če pomagamo revežu, dobimo plačilo reveža. Tudi
komunisti kdaj pomagajo revežem - in dano jim je plačilo revežev. Če pa je ta
revež Božji, dobijo plačilo Boga. A Božjim seveda ne bodo pomagali.
Razlika je torej, če pomagaš
ali se usmiliš Božjega ali navadnega človeka. Tudi če pomagaš živali v stiski,
boš dobil za plačilo rešitev iz lastne stiske. To so preprosto zakoni - karme, oziroma Stare zaveze.
Krščanstvo je zašlo v temno noč, ko je začelo ENAČITI Gospoda
z revežem (pozabili so na Prvo Božjo zapoved o Ljubezni do Boga). A je med njima razlika, čeprav sta oba u-Boga: pomagaj obema, POSLUŠAJ pa le Gospoda in Njegove! Ker če boš
poslušal reveža kot da slišiš Boga, si hindujski monist, na poti v brezverje
marksizma, ki se vedno konča s krvjo komunizma (lažjo, umori in ropanjem). Kdor
torej ne Ljubi Gospoda Osebno, bo
vedno padel nazaj v greh in trpljenje. Kdor pa ni usmiljen do trpečih bitij, bo
tudi sam končal brez usmiljenja.
Za svetega Tomaža pa bo čas naslednjič.
15. Komentar in pogovor
3.7.17, pon. zvečer
mm je napisala:
Hvaljen bodi dragi Jezus,hvala Ti za
našega Božjega glasnika,Jono!!!
Spremljam vse bloge-od začetka, tudi
komentarje. Hvala!
Sem že kmalu po nastanku tega bloga
hotela napisati kak komentar, pa ne vem zakaj "ni prijelo"... ali sem
tehnično bolj butelj (kar je gotovo res), ali pač Božja volja-naj ne stegujem
še jezika, kaj vem (-po pravici povedano..tudi sedaj nisem ziher,da bo poslalo,ker
to pišem že tretjič v par mesecih..
Prej se mi je po glavi podilo vsesorte
vprašanj zate,sedaj,ko pa spet "zares tipkam",so se nekje izgubile,pa
kar je ostalo je le to:rad bi stegniiiiiiiiiila svoje roke,dragi Jona in te
objela. Še sama ne vem kako ,da je Božja milost hotela,da sem po velikem
naključju naletela na ta blog. Naj ti povem,da semte en dan sanjala-pa ne tebe
kot osebo,slišala sm tvoj glas,ko si mi v sanjah kazal neke zapise-kao neke
skrivnosti...še vidim slike,vzorce....zanimivo--ko sem se zbudila,mi je bilo
tako zelo lepo,kot,bi bil res tu in mi res razlagal....sanje so včasih
zanimive,včsih zelo glupe,a te,nevem...so bile drugačne... Bog ve-da ni res,kar
si mi kazal??? kot bi pomešal krščanstvo z nekim hindu.znanjem.....oplemenitena
Veda.
bom poskusila poslat--a mi bo
dovoljeno??
hvala,če me sprejmeš v pogovor.mm.
Pozdravljena mm! Prihajaš
s kar nekaj tesnobe. Ni potrebna, če so tvoji nameni lepi, v kar ne dvomim. Izravnaj
hrbet, globoko vdihni in sprosti ramena. Če kaj ne gre, poskusi potrpežljivo
znova. Ni panike.
Prosim, polektoriraj malo,
preden pošlješ. Razmaki, pa to.
Eh, kaj češ mene objemat,
od tega ne bo koristi za nikogar, dovolj je odprto in iskreno srce, objemaj pa
Gospodove noge, kot Magdalena 'Taprva od vseh'. A sem vesel, če te ta pisanja
obujajo, oživljajo k Jezusu Gospodu!
Glej, tudi ko sem jaz
obiskoval svojega razsvetljenega učitelja, sem si vedno pripravil vprašanja, ki
so me morila in jih nisem zmogel sam rešiti, ko pa sem prišel pred njegova
vrata ali ga zagledal - ni bilo več nobenih pametnih vprašanj. Potem sem si
jih na listek pisal, a ga nikoli nisem izvlekel. To je zato, ker pridemo v
njegovo 'polje' in naša vprašanja postanejo zelo drobna in malenkostna, zato
jih kar pozabimo ali pa že sproti dobimo odgovor. Tudi jaz sem in še zdaj kdaj
v sanjah srečam katerega od mojih svetih bližnjih, in vedno je to zelooo lepo
in podučno. Žal je morda le dvakrat ali trikrat letno. Včasih mi kaj
povedo, kažejo, drugič pa me preizkusijo. Takoj na začetku je bil kak preizkus
kar malo … krut? To se dogaja, če o takih dušah naklonjeno razmišljamo. Marsikdo
mi reče podobne stvari kot ti: da jim nekaj govorim ali kažem. Kaj pa ima ta
niče koga kaj za učiti? To je že poskušal, a nič pametnega opravil - taki časi
so pač. No, včasih vsi drug drugemu kaj govorimo, in če je pamet prisotna,
popusti tisti, ki je v zmoti ali zmedi, in prisluhne tistemu, ki ni. Tako to
stvari delujejo 'v duhu'.
Dobro si zadela, Gospoda
sem srečal tudi s pomočjo 'hindu' Učenja o Ljubezni z Gospodom, ki je Najvišja Oseba!
A nisem srečal Krišne ali Višnuja ali Bude, ampak Boga Očeta, ta pa me je
usmeril v služenje k Jezusu, in tako sva se z Jezusom počasi zbližala, da sem
Ga pretresljivo spoznal, čeprav sem Ga poznal že v mladosti, a ne v duhu, le na
razpelu. Ko enkrat postaneš Božji služabnik, nisi več kristjan, hindu,
musliman, budist ali kaj drugega, ker to so le zemeljska imena. V nebesih ni NIHČE kristjan. Pa tudi moški
ali ženska ne. A vendar niso vsi isti klon, ampak je vsakdo drugačen in
popolnoma individualen. To pišem zato, da ne bi kdo zamešal Ljubezni z Gospodom
in monizma. Je pa res, da monizem (vsi smo eno z Bogom, ki je le Luč, vsi smo Bog, Bog je
tudi materialen - in podobne obupne zablode) leze tudi v krščanstvo, katolištvo.
To je zato, ker se katolištvo želi toliko približati ateistom in popularnim
filozofijam (in ekonomiji), da še samo ne več, kje je rep in kje glava, zato
postaja nevarno kvazi-evangelično. Jezus pa je le ena ikona v 'prijateljskem medsebojnem
druženju' in svobodnih razlagah Evangelija 'človeka po človeku'. Jaz temu rečem
malo drugače: poskus gasilske veselice, a brez Poveljnika brigade.
Pa dobro piši mm, če imaš
kaj, in lep pozdrav!
Ljubi Bog, prosim Te, pomagaj
ji, če Te res išče, kot da ji gorijo lasje! Aleluja!
14. Zmedene razlage včerajšnjega evangelija
3.7.17, pon.
slika splet
Na dnu včerajšnjega čivka sem prilepil včerajšnji evangelij. V njem
Jezus natančno pove, KDO je v resnici Njegov učenec (to je Njegov večni služabnik/prijatelj/spremljevalec v nebesih). Jezus enako
pove tudi na drugih mestih v Evangeliju:
Kdor pusti VSE in Hodi za Njim.
Njegovi učenci, Njegovi najmanjši so torej tisti, ki so najmanjši
na zemlji, zato so veliki v Božjem Kraljestvu. Kdo je najmanjši na zemlji? To so tisti, ki nimajo več zemlje na svoji
duši, ki so poraženi umrli za ta svet in živijo samo še za to, da služijo
Gospodu - v veliki veri ali že v Ljubezni. Takšni 'se držijo Njegove Besede
in Ga Ljubijo, zato prideta z Očetom k njim in bivata pri njih'.
Duhovnik pri maši nekaj ur kasneje pa prav nič od tega ne ve in ne
pove. Njegove razlage glede 'najmanjših' so sledeče - Jezusovi najmanjši so:
- naši otroci; neabortirani otroci,
- begunci in reveži,
- kristjani, vsi krščeni,
- škofje in duhovniki …
Nadalje pri pridigi poudari, da je vse, kar je potrebno, »samo Boga
dati na prvo mesto«, vse ostalo pa obdržati. O tem pa smo že veliko pisali: to pomeni
imeti v srcu mnogo src, in ne le enega,
Jezusovega. Zaradi tega vera umira - ker celo duhovščina ni ENOSRČNA, ampak
ima vsakdo mnogo src: enega za Boga, drugega pa za svoja veselja, hobije in
porive. Kdor dela tako, ne razume Jezusa in z njim ni nobene moči, zato tudi
Božje Moči ni, ker le 'kdor nekaj ima, mu je še dano'. To smo razložili že v prejšnjih
blogih in čivkih.
In se vprašajte: so ti otroci, zapuščeni, begunci, krščenci, reveži,
škofje in duhovniki res
ZAPUSTILI VSE, IN HODIJO LE ZA KRISTUSOM?
So to res duše, ki so najmanjše na zemlji in zato velike v
nebesih? Ko Jezus vzame otroka in priporoči, naj se ga sprejme, s tem otrokom
misli na Svoje učence, ki so na zemlji kot
majhni otroci, saj nimajo več nobenih zemeljskih teženj. In reče: »Kdor je
med vami najmanjši (najmanj posveten in poželjiv), ta je velik (pri Bogu).«
Jezusovi 'najmanjši' so torej:
SVETNIKI !
Kdor svetnike Ljubi in sledi in služi, ta ne bo ostal brez
Odrešenja. Kajti pošilja jih pred Seboj, zato so za izgubljene duše pred
Gospodom. So vodniki, ki vodijo h Gospodu, ki je Odešenik. SLUŽI SVETIM!, je
pomen. V Naši Cerkvi pa so tudi pripovedniki, ki govore, »da so bili tudi svetniki
grešni, in da zato Cerkve ne delajo prav nič bolj svete«. To je seveda nora trditev
posvetnega pridigarja, ki ne bo do Doma pripeljal nikogar.
Obstajata dve veri, dve sorti teologij: ena je ZEMELJSKA, ki vse Božje razlaga s svojim posvetnim
umom. Patologija takih razlag je, da so že v nekaj stavkih same sebi KONTRADIKTORNE.
Prava, transcendentna, duhovna Božja razlaga pa je povsem premočrtna, ne-zvijačna
v besedah, ne-simbolna. Taka Beseda je Gospod osebno in je čistim srcem
evharistija. V tem je tudi velika razlika med pobožnim (cerkvenim) življenjem, ter
Evangelijem, evangelijskem življenjem. Prvo je še vedno zemeljsko in neodrešeno, drugo pa je
že Odrešilno, pri Gospodu bivajoče in Živeče.
Se vam zdi ta bedni Jona zoprn? Potem vam je zagotovo tudi Jezus Gospod
zoprn. Nadškof Zore je novomašnikom priporočil, naj oznanjajo resničnega, 'težavnega'
Kristusa, ne pa posvetno-pocukranega. Jezus
pravi, da kdor gostoljubno sprejme
Njegovega najmanjšega in NAKLONJENO POSLUŠA njegovo RESNIČNO besedo o Rešeniku, ne bo
ostal brez Božjega plačila.
Takšne je torej za poslušati, ostalim pa - pomagati.
Think deep.
13. Smrtonosni napaki za Božjega služabnika
2.7.17, ned.
splet
Biti Božji služabnik pomeni poznati Gospoda Kristusa osebno in biti
vsaj v neki meri odrešen v Njegovi Milosti, ki smo jo spoznali osebno, ne le preko
pripovedovanj, knjig in filozofije. Takšen
človek živi samo še za Jezusa, za svet pa bolj kot ne umre – ker so mu tudi
najlepše stvari sveta velika PUŠČOBA, prepozna pa jih tudi kot zvito vražjo
past za nezrele duše. Kajti naš izvorni, pravi in končni Dom so nebesa, in ne
planet Zemlja ali katerikoli drugi materialni planet, pa naj je fizičen ali
energijski, teh pa je na tisoče.
Biti Božji služabnik je torej POPOLNOMA
DRUGA KATEGORIJA od vernika in posvetne vere, ki je pobožnjakarska, ker
Gospoda sledi le zaradi uresničevanja materialnih ciljev. Če se duši zazdi, da
ji Gospod pri tem ne pomaga dovolj po njenih zamislih, gre tak kristjan raje na
veselico in v nakupovalni center. Pri tem pa si skrivaj, ko žena/mož gleda
drugam, ogleduje mimohodeče 'privlačne' osebke. To vse skupaj seveda ni NIČ. Je
eno veliko sr…..
Kdor pa intenzivno išče stik z Gospodom, osebno Božje služabništvo
torej, naj izve, kateri sta najbolj smrtonosni lastnosti za takšnega
kandidata. To sta:
1. Družba ljudi, četudi
vernih, ki so čutni uživalci.
2. Pasivnost v iskanju načinov, kako priti do resničnega duhovnega
Znanja in pasivna-nekreativnost v iskanju načinov, kako veseliti Gospoda.
Strahota prve točke je v tem, da čim nekdo ni enosrčen, 100% le za
Gospoda, takoj pade v težak boj za preživetje in postane
prepirljivi demon. Ne boste verjeli, koliko je takih duš, ki so
ZELOOOOOOOOOOOOOOOOOO verne in lepe pobožne besede glasijo, ko pa pogledamo
njih duše, so 80% dneva in leta v potuhnjenem prepirljivem stanju. Tudi kak
podškof je med njimi. VZROK TEMU JE DRUŽENJE S ČUTNIMI UŽIVALCI, ker smo tudi
sami taki. V Svetem pismu, Pregovorih, lepo piše: Ne druži se z jezljivim in togotnim, ker še sam postaneš takšen. Jezljivi in togotni pa so vsi, ki ne
poznajo Gospoda osebno in ki skrbijo le za svoj užitek. Namesto za Gospodov.
Grozota druge točke pa je, da duša, četudi je že zaznala Gospoda
in se Mu skoraj že predala, še vedno ni Prebujena, zato je nenehno v 'defenzivi', v čakanju, v pasivnosti. Posledici:
taki duši ostane samo še STEREOTIPNA posvetna vera, posledica katere je
pobožnjakarsko življenje, posledica katerega je ponoven padec v manjše grehe,
ki jih čez čas sledijo veliki grehi. In človek postane spet – sluga demonov. Stereotipno
pocukrano in namanikirano vero vidimo včasih pri televizijskih duhovnih pripovednikih
(Madame Tussauds stil), tudi članih Cerkve, ki so kot voščene lutke in govorijo
popolne Božje besede, napomadani kot manekenke, v strahu, da bi mimo priletela
kakšna muha in jim sedla na bledo lice ali da se jim kakšna beseda zatakne. Takšni nikogar ne morejo spreobrniti,
ampak le svoje klone morda proizvedejo, za skupno pot v spodnji predel vic, ki je pred-pekel.
To sta dve smrtonosni napaki za iskrenega iskalca, ki kot norec
blodi in hiti za Kristusom. Če se jima izogne, uzre Gospoda in nebeška vrata. Aleluja!
Dolgi so ti čivki, a zdaj vem, zakaj se na tviterju toliko
kregajo – ker premalo besed prinese malo razumevanja.
PS, kasneje: nekdo mi je poslal današnjo Božjo Besedo:
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,37-42):
Amen.
PS, kasneje: nekdo mi je poslal današnjo Božjo Besedo:
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,37-42):
Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali
mater rajši kakor Mene, ni Mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor Mene, ni Mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za Menoj, ni Mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje
življenje zaradi Mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme Mene; in kdor
sprejme Mene, sprejme Tistega, ki Me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta
prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta
pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode
enemu izmed teh malih, ker je Moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil
svojega plačila.«
Amen.
Hvala Jona za učenje o nevarnostih in pasteh na Poti h Gospodu, 13. čivk je zelo resen in nujen za razumevanje Poti. Marsikdo bi pomislil, da je takšno druženje z ljudmi, ki so ohlapni verniki nekaj povsem normalnega in gre skupaj, pa ne gre. Četudi je z njimi stik, ne sme biti nobenega globljega povezovanja, da te odnose jemljemo zelo osebno ali se na njih karkoli resno opiramo. Potem se še v mislih začno pojavljati in kar meglica te preplavi.
OdgovoriIzbrišiIn nekaj drugega je, ko človek išče močno, kje vse Gospoda bi uzrl, kako bi Ga veselil ali veselil Njegove, drugače svet začne vleči. Ni statusa quo, ali greš naprej ali pa lezeš nazaj in to hitro.
Spreletava pa ob tem branju še nekaj; odnos, ki odraža, da skrbimo in smo pozorni na živa bitja, za katere smo odgovorni. Za neko srčiko življenja, ki je v vseh teh živih bitjih, da zaznamo te potrebe in tudi odreagiramo.
V detajlih so ključne stvari in teh je veliko, hvala Gospodu za Božje čivke preko tistih, ki jih je poslal, hvala Jona, za vpogled v resničnost temeljev vsakega koraka te Poti, lep dan želim, M.
Pozdravljena M! Ja, mnogi svetniki so povedali, da je druženje celo z vernimi, ki so le v posvetni-pobožni veri, smrtonosno za tistega, ki želi Gospodu služiti osebno in se naučiti Ljubiti Ga. Bom morda o tem še kaj čivknil. Takšni ljudje so v srcih pogosto prepirljivi demoni, ki Besedo na vse mogoče kriplje obračajo tako, da bo njihovim pohotam pogodu. Zato mora, kdor išče Kristusa, od take okolice in celo žlahte ZBEŽATI, KOLIKOR GA NOGE IN AVTO NESEJO!! To so besede svete Cerkvene učiteljice.
OdgovoriIzbrišiPrav imaš, ni mirovanja: ali napreduješ na Poti, ali pa se poglabljaš v spodnjo polovico vic. Pravzaprav med vicami in peklom ni toliko kvalitativne razlike, razen da v vicah lahko UPAŠ, da se te kdo na zemlji usmili in moli za tvoje odrešenje.
Ja, detajlov na Poti je veliko, da se izpopolnimo, a ni na svetu učencev, ki bi imeli ušesa. To je spoznal že sveti Pavel, ki je omenil, da so ga vsi zapustili. Že takrat so kristjančki zapuščali Jezusa oz. Njegovega, a ostajali v Jezusovi hiši, da bi kaj zase naribarili. Danes je še huje. Ko pa človek sliši, da so celo škofi ščitili pedofilijo duhovnikov, mu je jasno, da bo v tej Hiši z živo Božjo besedo kmalu na gavge obešen.
Hvala tebi M, da ostajaš na tiru, ki je avtocesta v nebesa, a ob tej cesti je 100.000 beznic, ki omahljivim ponujajo od mehkih variant vere, pa vse do verske p.......fije. KAKO JE TO ŽALOSTNO: kristjani z dolgimi oholimi jeziki hitijo proti peklu, 'duhovni učitelji' pa jim z nasmehom kličejo: "Pridite, pekla itak ni, če pa je, je prazen!" Zato poskrbi za svojo dušo, drugim pa daj, kolikor lahko sprejmejo (največ stavek ali dva je to) in se umakni. To je Božja Beseda. Bogu hvala.
Pa nadaljuj, Gospod rad sliši zate.
Hieronim piše: No, pa še moj mali čivkec....
IzbrišiPozdravljen, Jona ! Še sem tu in še spremljam in se učim. Sem že nekajkrat hotel kaj napisati, pa me je, enostavno povedano, sram, saj nimam besednega zaklada niti znanja, da bi lahko opisal moje občutke in spoznanja. Se je pa zgodilo, da si me prehitel ravno v trenutku, ko sem razmišljal o točno tej temi. Požiram in se učim, molim in se zjokam od Njegove dobrote.
Res je, '' daj besedo ali dve in se umakni''. Močno se skrči ''elita'' sogovornikov, vera pa raste in Pot je lažja, vsak dan ob molitvi in skoraj neprestani misli Nanj ter Glas v tem blogu in čivku in Božji besedi.
Hkrati pa ogromno znakov, da je Oče povsod in z ljubeznijo deluje ves čas.
Bog je resnično tako dober, da usliši marsikatero drobno željico, samo kaj, ko pa nastopi pohlep in napuh in demonom se odprejo naše duše ter se nas polastijo in nas peljejo vse do najhujšega razvrata. Imeti Boga rad, to pomeni LE TO ! Imeti Ga rad !! Se pravi, precej manj od zemlje stlačiti v usta, ušesa in oči, pa gre mnogo mnogo lažje od Gospoda v srce. Potem tista ''beseda ali dve'' dobita na ''vagi'' !!
Naj nas ves čas Oče sprejema v vsakem trenutku pod svojo streho !
Hvala ti ,Jona, in tudi tebi, M !
h.
ps. na telefonu imam med slikami tudi Jezusa Kristusa. Ko je to opazil znanec, veren evangeličan, ga je kar odneslo nazaj. ''Kaj pa imaš tega Jezusa tle gor ?'' No, pa ga je prepoznal. Preko slike. Aleluja !!
O, poglej ga, tudi ti si se prebil? Lepo, lepo. Včasih malo dušo pogledam, in vidim boj ...
OdgovoriIzbrišiKarizmo pisanja imaš, a če je ne brusiš vsak dan, bo uvenel poganjek. "Kaj pa imaš tega Jezusa tle gor?", pišeš. To mi je bilo kot nož v srce in solze so prišle. Včasih se tiho pridušam: "Hudiči krščeni, KAJ DELATE SVOJIM DUŠAM? Kako grde so!" A bolje da molčim, če želim še kakšnemu izgubljenemu Gospoda obuditi. Včeraj je mimo pijanček prišel, in po petih minutah je odtaval: "Lep človek si. Jaz pa imam Bugeca rad!" Pred tem pa je rekel, da Mu je zameril, ker da mu je nekaj hudega storil. Vidiš, pijanca sem vesel in nebesa ga čakajo, pred kristjani pa je za bežati, če jim misliš kaj o Gospodu reči. Tako je že od začetka krščanstva: lastne svetnike muči in ubija krščeni folk, ker je velika razlika med pirhasto pobožnostjo ter Služenjem Gospodu z Ljubeznijo. Zato se boš tudi ti naučil, da je treba služiti Gospodu v duhu, ljudje pa imajo v prvi brzini, vse več od tega pa jih razkuri in spremeni v križarje. Zato je bolje da smo tiho, ker sicer se Božji srd nanje zgrne.
Zelo lepo si napisal, vesel sem! Nimam kaj dodajati, ker je lepo okroglo, kompletno. Odloči se, kaj boš s svojim življenjem, kolikor ga še ostane. Juhej!
Ps: Piši spodaj, ne 'odgovore' na posamezne poste, sicer se spregleda. Če pa komentiraš določen čivk, napiši št. Lp
OdgovoriIzbrišiJona, v svojih zapisih večkrat omenjaš duše v vicah, pa me zanima koliko časa so duše pokojnih potrebne molitve? Nekje sem prebrala, da je dve leti dovolj moliti za umrle.
OdgovoriIzbrišiTukaj še ena moja izkušnja s pokojnimi; pred leti sem delj časa molila za umrlo prijateljico. Ta žena je bila po srcu dobra ni pa ravno živela po zapovedih vere. V tem času se mi je večkrat sanjalo o njej, v teh sanjah sem jo zmeraj videla v slabem stanju. Nekega jutra ko sem se že prebujala jo pa zagledam kako gre proti meni preko cvetoče trate vsa svetla, lepa in smejoča, ko sva se pozdravili je izginila, jaz pa sem se zbudila. Po, tem nisem več molila zanjo saj sem bila prepričana, da je odrešena, tudi sanjalo se mi ni nikoli več o njej.
Zbogom.
Hitim, in skoraj bi spregledal tvoj prispevek Babica. Odgovor na tvoje poizvedovanje:
OdgovoriIzbrišiKoliko molitve je potrebno, je odvisno predvsem od dveh stvari: prva je velikost greha duše v vicah, drugo pa je moč Ljubezni do Gospoda, ki jo ima tisti, ki moli.
Osebno najrajši molim za nekatere umrle, ki so mi pri srcu ali pridejo prosit, tudi že kak duhovnik je bil, desetletja po smrti. V hudih primerih je potrebno moliti tudi uro ali dve, če si Gospodov služabnik, sicer pa je verjetno res potreben daljši čas. A tudi sto let je premalo, če so to le mehanske maše. KAJTI: ODREŠUJE SAMO DUHOVNA LJUBEZEN IN TO LJUBEZEN DO GOSPODA in o te duše. Mehanika nič ne odreši. Zato je za nekatere umrle potrebno le nekaj minut molitve in že so v nebesih, če so ob smrti mislili le na Gospoda - če pa so mislili Nanj z Ljubeznijo in brez vseh skrbi, pa molitev ni potrebna, ker so že v nebesih. Pa vendar - vedno kaj lepega pomolimo za njih, kajti to jih zelo veseli, ker taka molitev ali misel vzdržuje STIK med nami. Koliko bi lahko še o tem napisali!!
Zato le še zmoli kdaj zanjo. Ko pridejo ZNAMENJA za kake duše, se moramo potruditi. Pri molitvi se gre za PLAČILO za nekoga, ko pa je odplačano, pa se gre za Ljubezen med nami, kajti takšne duše so od takrat naši večni pomagači iz nebes in za večno bomo prijateljevali v Večnosti.
Osebno sem spoznal, da ljudje nič ne želijo sprejemati, dokler so živi, a če so mi pri srcu, čakam, da umrejo, in potem jim pripravim presenečenje in - že so Doma!! Kajti dokler so še v telesu, so nekako gluhi, ko pa je duša gola in bosa, vse sliši in vse, kar je od srca, rada sprejme, pa če je že v nebesih ali še ni.
Vidiš, vse to te čaka, če le ostaneš zvesta in se boriš da ne grešiš. Pa aleluja, Gospod je vstal in mi moramo tudi!