40. En biser in čolni

30.7.17, ned. 

Najprej se opravičujem, ker sem se zmotil pri oštevilčenju prejšnjih blogov (tri ali štiri št. sem preskočil), zato bo tisti, ki je že komentiral 42. čivk, moral malo počakati, da ga šele napišem :)) .

Današnja Božja Beseda med drugim pravi:

Tisti čas je rekel Jezus množicam: "Nebeško Kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal VSE, kar je imel, da je kupil tisto njivo.

Nebeško Kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en sam dragocen biser, gre in proda VSE, kar ima, da ga lahko kupi."

Luka 5,11 pa pravi:

In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili VSE in šli za Njim.

Vsakogar se Evangelij dotakne ali celo 'prime' na nekem zanj posebnem mestu, če pa pogledamo s srcem, vidimo vsepolno prilik, ki pa vse govorijo ENAKO:

Pusti VSE in hodi za Njim.

Danes bi pojasnili tole: "POTEGNILI ČOLNA NA KOPNO". Ta del je zelo pomemben za družinske ljudi, oziroma vse, ki so še vezani v ta svet do takšne mere, da ne zmorejo Gospoda slediti v tisti meri, ki začne omogočati molitev, ki je v globini srca, in ki prinaša Mir, Spoznanje, Služenje in Prijateljstvo z Jezusom.

Če bi bili škofje resnično glavni glasniki Svetega Duha, kot govori teorija, bi vsakomur, ki bi se jim približal, klicali: Pusti vse, in pojdi za Gospodom! Seveda potem ne bi bili škofje, ampak osameli in preganjani puščavniki. Ker pa imajo tudi sami največkrat po več src v prsih, tega ne glasijo, Cerkve pa venijo oziroma se praznijo. Sledijo obupni poskusi, kot je npr. 'sinoda mladih', kar pa ne bo prineslo želenega rezultata, kajti potem bi morali imeti tudi sinodo muslimanskih migrantov in beguncev, sinodo ateistov, sinodo pijancev, sinodo kriminalcev, sinodo LGBT in navsezadnje tudi sinodo prostitutk - vsem je treba dati priložnost, da vodijo svojo lastno sinodo, in povedo svoj glas, mar ne? No, Evangelij dela obratno: ON glasi veselo Oznanilo. Drugi pa POSLUŠAMO, ker ne vemo - nič. Pot Domov v Nebeško Kraljestvo se začne s POSLUŠANJEM svetih Božjih ljudi, ki govorijo in razlagajo in živijo Božjo Besedo. In s spoštljivim spraševanjem.

No, to je bilo mimogrede. Kakorkoli, slabi čas. Najbolje, da vsak iskreni najprej za svojo dušo poskrbi, šele potem bo lahko za druge. Za dušo pa je poskrbljeno, KO SREČA GOSPODA IZ SRCA V SRCE.

K čolnom smo šli; novopečeni Jezusovi učenci niso pustili čolnov v vodi, in odšli z Njim. Niti jih niso le privezali in odšli za Njim. Ampak so jih potegnili na kopno, kar pomeni KONEC ribištva rib, in začetek evangelijskega ribištva. Kaj to pomeni za vas?

To pomeni, da če imaš neodrasle otroke ali karkoli živega, kar je odvisno od tebe, in si zato vezan na kalkulacije ter odnose sveta, moraš najprej te stvari do konca opraviti, potem pa se 'ves in scela' vreči na Jezusovo Pot. Do takrat pa poskušati, poskušati, poskušati, in ČAKATI, tudi v okviru matere Cerkve. Dokler ne moreš svojih čolnov potegniti na kopno (kjer so odslej popolnoma neuporabni) in v srcu pustiti vse, ter iti za Njim, do takrat je dobro, da se držiš vsaj Cerkve, kot se dete materinega krila.

Ko pa glede Nebeškega Kraljestva misliš smrtno resno, pa moraš prodati VSE, kar imaš, in tisti denar zapraviti za vozno karto v nebesa. Oziroma najprej do duhovnega vodnika (kateri je v Ljubezni z Gospodom), ki pa ga je treba POSLUŠATI. Jezus v drugi zgoraj citirani priliki reče, da iskreni iskalec, ko sliši za Biser, ki je Gospod, proda VSE, da si omogoči imeti ta Biser. V prvi priliki pa pove, da enako stori človek, ki najde zaklad: pusti VSE svoje parcele in si kupi tisto, na kateri je skriti Zaklad, ki je Gospod.

To je pravzaprav vse, kar je Kristusovega Evangelija. Kajti kdor stori tako, si je storil seme Božjega Kraljestva.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi sveti Rešenik!

39. Norost našega uma in rešitev

Naš um, preden se loti duhovne askeze

28.7.17, pet.

M. je napisala:

… ki hodijo pred oči še dolgo potem, ko jih ni več zraven. Takrat je tudi molitev omledna, kot bi nekaj polzelo čez prste, nisi pri stvari in potem se še vse ostalo lahko pokvari. 

Govori o VTISIH, ki ostajajo v umu. Naš um je namreč v resnici norec. Je en pokvarjen pujs. Narejen je tako, da nas muči in nam še dušo ugonobi. Zato potrebuje posebno prevzgojo, ki se ji reče duhovna askeza. Askeza le telesa ni nič: kot da bi volu rogove porezali, mu rep pokošatili, uzdo in sedlo nadeli; in ga hoteli v konja spremeniti - od znotraj je še vedno vol. Začeti moramo pri umu. Zemeljski um deluje preko svojih treh glavnih sestavin: VOLJE, RAZUMA in ČUSTEV.

Um je komandna soba, naših pet čutov pa so terenski kamermani, ki vse slike pošiljajo na ekrane našega uma. In ker ima um skrivno ime Želja, si zaželi v glavnem vse, kar vidi le za nekaj trenutkov. Vse hoče imeti. Bolj ko je gladko, dišeče, sladko, ljubkasto; ali pa bolj ko je močno, zobato, ostro, divje; ali pa bolj ko je udobno, toplo, razgledno, sončno in lagodno - bolj brezkompromisno si tega želi. In ko teh stvari ne dobi, postane jezen, prestrašen in tesnoben. Pa žalosten. Tako živijo vsa živa bitja, s telesom ali brez, ki so pozabila, da smo v resnici Gospodovi ljubeči služabniki in prijatelji.

Zato je prva naloga imetnika teh čutov, da čutom ne dovoli, da bi zijali v svet in snemali karkoli pride pred kamero. To je prva faza duhovne SAMODISCIPLINE: ogradi se in ne draži čutov, ker bo um postal kot zadrogiran. Potreben je torej nekak samostan.

Ko so čuti v nekakšnem samostanu, čemur se nenehno upirajo, spoznamo, da je naš um še vedno, kako bi rekel - prasec. Četudi smo v samostanu, smo še vedno ENAKI kot psi in prašiči: zavistni, pohotni, jezni, prestrašeni in tesnobni. Pa še lažnivi. Prešuštni. Zato se moramo resneje lotiti tega hinavskega kriminalca - ni dovolj le svete zaobljube in blagoslove sprejeti, se v mondure odeti in na glavo dati krožniček ali celo raketo. Tako se lahko tudi osla napravi, pa mu ne pomaga. Nam tudi ne. Zato imamo celo kakšne visoke predstojnike, ki so praktično kriminalci.

Rešitev

Rešitev je skrajno preprosta, ni pa skrajno lahka. Veliko ljudi misli, da jih bo Jezus Gospod rešil po nekih čudežnih ovinkih, medtem ko bodo kot truplo plavali v reki smeti. Ne ne, Gospod rešuje po tem, da mi nenehno Ljubeče mislimo Nanj! In Mu želimo Služiti. Če ne mislimo Nanj nenehno, PAČ NISMO NOBENI KRISTJANI. Ko pa ljubeče mislimo Nanj, smo v trenutku že Odrešeni, ne glede na zunanjo situacijo. V tem je treba nenehno iskreno vztrajati. To je Pot. In zato je najpomembnejša lastnost duše ISKRENOST. Kar pomeni nenehno misliti le na Gospoda. In Ga klicati. Apd 2,21:

         

In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo Ime, bo rešen.

Kdor pa Ga bo klical z Ljubeznijo, ter delal po Njegovih svetih ukazih, bo tudi Odrešen, ne le rešen. Kajti, Janez 14,23:

         

Če Me kdo Ljubi, se bo držal Moje Besede, in Moj Oče ga bo Ljubil.

Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.

Kdor dela tako, da svojo voljo, razum in čustva usmeri h Kristusu, si pozdravi svoj um, ker um postopoma postane transcendenten, popolnoma poduhovljen. Takrat si ŽELI samo še Gospoda in Gospodu Služiti. Vse ostalo je zanj puščava. Kameram ukaže samo še o Gospodu slike in zvoke pošiljati. Nima še drugega in tretjega veselja, hobija. Če pa ga ima, je to le privesek, neko orodje v pomoč glavni karizmi. Ima le eno srce, srce za Gospoda. Takšen um dušo varno pripelje Domov in trpljenje se konča za vedno.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Zvesti!

38. Znamenja zveri. In o sodbah

26.7.17, sre.

Dva dni ali koliko nazaj sem napisal:

Agafija pravi, da bodo kmalu vsi ljudje mikročipirani. To bo znak prihoda Apokalipse, ki ji bo sledil drugi Jezusov prihod. Pravi, da prihaja čas mučencev ljudi prave vere. Zanimivo, da sem enako napoved za Cerkev napisal nekaj tednov nazaj tudi sam. Ljudi že začenjajo mikročipirati, v službah. Živali pa so že itak tako označene.

No, včeraj pa smo se že lahko 'razveselili' tegale:

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zaposleni-bodo-dobili-mikrocipe-za-odpiranje-vrat-in-prijavo-v-racunalnik/428445

In tudi tole so 'znamenja zveri', znamenja dokončnega razčlovečenja, kakršno lahko že sami opazite v zdravstvu, politiki, šolstvu … Vse je samo še ugodje, denar, mamon. Skupaj s kakšnim verskim ekonomskim inštitutom:

http://www.times.si/avto/morate-prebrati-tako-dramaticno-se-bo-zivljenje-spremenilo-v-20-letih--ba6132318c8ceda390c5206d968dea877b84c808.html

Zdaj pa še o sodbah

slika splet

Mnogokrat kak veren človek dvigne prst, in drugemu zapreti: Ne sodi!! Tako da je Gospod dejal, rečejo duhovniki. A poglejte, saj človek ne more biti kar slep, ali pač? Primeri:

- Nekaj se v kuhinji žge. Smrdi. Ne sodi! Tiho bodi in prepusti sodbo Gospodarju sobote!

- Ali pa se ozremo vstran in zagledamo, da je velika reka zelo umazana. Ne sodi!

- Ali pa nehote vidimo, da je neka ženska starejša, druga pa mlajša. Ne sodi!

- Ali pa vidimo, da kak duhovnik ni nič svetniški, ampak precej materialno navdahnjen. Ne sodi!

- Ali pa slišimo, da je kardinal vzel pol milijona evrov za obnovo svoje rezidence, ko pa so ga dobili, je bil tako 'dober', da je takoj lastnoročno izplačal 150.000 evrov. Od kod, bi se človek vprašal, a že zagrmi: Ne sodi!

- Ali pa visoki finančnik, obtožen pedofilije? Samo debelo pogledamo, in že pride odmev: Ne sodi!

In tako naprej. A tu se vendarle NE GRE ZA SODBE, ampak samo za dejstva, ki jih opazijo že čisti čuti otroka. Nekdo naredi krivico in ukrade denar, potem pa še laže: že osnovnošolec bo vedel, da je to baraba. To ne bo sodba. Če je oblačno, to ni sodba. Če smo Slovenci brez svetnikov, ker se nismo potrudili zanje in nam ni mar zanje, to ni sodba. Saj nihče ni sojen. Če duhovnik napiše, da ne pozna ne sebe ne Boga, in mi to ponovimo, to ni sodba. TO JE DEJSTVO. Če drug duhovnik napiše, da pekla ni, če pa je, je prazen, bo vsak spodoben kristjan vedel, da je to od hudega duha sodba, a to vedenje ne bo sodba, samo dejstvo. NIHČE NI SOJEN, sodil bo Sodnik. In če potem taista duša reče, da so Gospodova opozorila govorjenje 'napovedovalcev nesreče', lahko spoznamo njegov odnos do prerokov. A to ni sodba, to je samo opažanje. Nihče ne sodi. Vendar neverni in pol-verniki oziroma lažni verniki vpijejo enako: ''Ne sodi! Nihče nima pravice soditi!'' ''Na koncu sveta bo sodil Gospodar!'' A vi ga boste pa srali do takrat???

Vse tole precej smrdi po monizmu, po filozofiji ateistov, ki šele malo nosek vtikajo v duhovno meglo. Če se to zgodi kljub obilnemu študiju teologije, je zagotovo posredi hudi duh, ta pa govori z medenimi usti, v ozadju pa je skrajno zvijačen.

Kdor se je predal Gospodu, mu Gospod takoj podari tudi neomajen razum, ki na transcendentnem nivoju enostavno zaznava stvari takšne, kakršne so. To niso sodbe in to ni noben dosežek: dosti blizu temu je marsikak manjši otrok, ki še ni umazan od sveta in spola. Zato je Gospod dejal, da moramo postati kot otroci, če želimo priti k Njemu Domov. Otroci pa v hipu vedo, če je nekaj sladko ali grenko. Če jih nekdo ima rad ali se jih želi znebiti. Ne moreš jih nasračkati, da je grenko sladko - oni takoj vedo. To ni sodba, samo dejstvo je, ki ga čisti um zazna v delčku trenutka. Duhovne duše pa imajo prebujen tudi vid srca, in v hipu vidijo v srca. To seveda ni sodba, omahujoči posvečenci, ampak je samo ZAZNAVA. Zaznava brez kakršnekoli sodbe. Kajti sodba pripada 'Sinu človekovemu, ki je Gospodar sobote'.

On pa sodi VSAK HIP. Vsak hip sodi, kdo Ga Ljubi in kdo Ga le skubi.

Bodi torej normalen. Zaznavaj s čistim otroškim srcem, in ne boš se motil. A to bo motilo mnoge, ki za svoje duhovno pripovedništvo jemljejo denar in časti in ugodja. In tudi kruto sodijo, že dva tisoč let. Tudi danes. Sami sodijo, drugim pa prepovejo sodbo, ker je Gospodova. Pozabili so, kakšno sodbo jim pripravlja Gospod in so svetnice povedale po Njem.

A čas je tu. Gospodar njive bo izmetal kamenje. Ne bo luštno. Temu ni moč ubežati, ker je On Gospodar njive in časa, ne mi. Božji strah bo dobrodošel! In na koncu tudi: katakombe. In kdo je tega največ kriv? Tisti, ki jim je bilo največ dano, a so malo storili.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Jezus!

37. Razlaga Agafijinega življenja za telebane

25.7.17, tor. 

Najprej dve stvari: prvim bralcem posameznega dnevnega čivka se opravičujem zaradi kakšnih napak, ki se preko dneva popravijo, ko mi kdo sporoči. In drugo: obisk te naše revščine tukaj je kar stabilno močan, so dnevi, ko je do 150 obiskov dnevno. Seveda nekaj sami sodelujoči v komentarjih naklikamo, pa vendar, Božje seme je začelo kliti. Aleluja!

Včeraj me pokliče dokaj versko izobražen kristjan, da pokomentirava glede Agafije. Vprašal sem ga: ''Kaj si spoznal iz te zgodbe?'' Reče, da je videl, da je povsem predana Gospodu. Odgovorim, da je to opazil tudi petletni otrok. Reče, da ona vsak dan moli in živi v čistosti. Odgovorim, da je to tudi otrok zaznal. Reče, da je 70 let živela v divjini, od tega skoraj 30 brez pomoči drugih ljudi. Odgovorim, da je to tudi otroček povedal. No, drugega pa ni nič videl. Pa je tudi na teologiji nekoč posedal. Zaradi tega bom njeno življenje opisal skozi perspektivo Božjega načrta za Njegove zveste služabnike. Rad bi le čivkal, a potem je vse narobe pri sprejemanju. Sicer pa tudi Sveto pismo ni čivk. Čimbolj na kratko:

Leta 1936 je vojaška patrulja ubila brata Agafijinega očeta, zato je ta z družino izginil globoko v Sibirsko tajgo. Vse to je bil Božji načrt. Nenehno govorim, da Gospod popolnoma drugače dela s Svojimi predanimi dušami, kot z vsemi ostalimi, vključno z ohlapnimi kristjani. S prvimi dela OSEBNO, z drugimi pa POSREDNO, v glavnem preko zakonov Zemlje in karme. Prvim postopoma ODVZEMA, da imajo čas in prostor, da Ga sprejmejo v celoti; drugim pa DAJE posvetne stvari tudi v obilnejši meri od tiste, ki je najnujnejša. Takim odgovarja na njihove prošnje po zemeljskih ugodnostih, in če so verniki, tej veri rečemo pobožnost, kar pomeni živeti versko življenje in Boga prositi za zemeljska olajšanja in zmage, ne pa za Odrešenje.

S svojimi najpredanejšimi dušami dela torej drugače. Poglejmo si Agafijino družino. Ker so ostali zvesti stari veri, ki je dala velik poudarek na čistost, in niso sprejeli demonskih Cerkvenih reform (da so demonske izvemo po tem, da so neusmiljeno, do smrti, preganjali lastne vernike, ter da jih je uvedel klerik, ki je imel velike apetite po politični moči), so morali v beg. Skrili so se v odročne gozdove. In zdaj bomo naštudirali veliko Gospodovo Milost do njih.

Običajni človek in vernik bo dejal, da so doživljali samo hudo in zlo in muke in težave in smrti. Mi pa moramo stvari videti takšne, kot so v resnici:

1. Gospod jim je naklonil mir v gozdovih tajge, saj so tam spregledali, da je bila vmes druga svetovna vojna, v kateri sta Hitler in Stalin pobila nekaj deset milijonov Rusov.

2. V tem času je družina izpopolnila svojo zavezo z Gospodom in duše so dozorele.

3. Ko so sekire postale pretope celo za brušenje, in žage tudi, in ko so krožniki dobili luknje, je prišel helikopter geologov. Spet so vzpostavili stik s svetom in dobili nekaj dobrin, ter spoznali današnji svet.

4. Kmalu zatem je prišla bolezen, in vzela najprej tri otroke, potem pa še očeta. In že pred tem mati, da ni potrebovala gledati umiranja svojih otrok. Kako je Gospod dober! K sebi je vzel očiščene duše, in preprečil, da bi morda nehote padle nazaj v greh sveta, svetu pa je preprečil, da bi jih mučil. Svoj del naloge so opravili, dokončati jo mora Agafija.

5. Njo je pustil pri življenju s posebnim namenom. Pred tem jo je zaznamoval z boleznijo, ki ji je bila v nadaljnje zorenje duše, ter da jo je nekoliko zaščitil pred nadaljnjimi snubci.

6. V bližini ji je pustil enega geologa, ki je ostal, ''da bi pomagal ubogi Agafiji'', a ji je delal velike težave (dokler je bil še dvonog, je družini res pomagal pri delih), potem pa je zaradi gangrene izgubil nogo, in postal odvisen od njene pomoči. Ona je zdaj morala pomagati njemu, četudi ni bil starovernik, ampak običajen človek, tudi pohotnež. S tem je Gospod Agafiji dal samega sebe in jo oblikoval v svetniško kristjanko, njemu pa je dal priložnost za ponižnost.

7. Leta so minila, in svet je odkril Agafijo še enkrat. Božji načrt je uresničen: kot iz zmrzovalnika je potegnil svojo starovernico, in jo obudil za nas. Kot da bi od nekje odmrznil svetega Pavla ali kakega njegovega učenca, da ga vidimo, s kožo in kostmi.

8. Kdor ima oko srca vsaj malo odprto, ga njena pričujočnost spremeni. Še sam ne ve kako in zakaj in s čim. A ko pogleda njo, potem pa sebe, pri sebi vidi hudo pomanjkanje marsičesa, v njej pa vidi Magdaleno, Marto, Marije …

9. Ostroumni kristjan bi znal topoumno zaključiti, da je ženska živela kot žival, samo zase, apostoli in učenci pa so širili Evangelij po vsem svetu. Takšen neumen zaključek bi bil zelo zmoten: ne vidiš, da Agafija ZDAJ samo s svojo pojavnostjo širi Evangelij po vsem svetu? Klikni njeno ime na splet, pa ti bo morda odprlo oči.

Jasno je torej, da jo je Gospod ohranil ZA NAS. Njena družina pa je sodelovala pri tem. Gospod nam želi nekaj povedati, kajti takšna znamenja niso kar tako. Agafija Likova je bedno bitje za svet, a je veliko Gospodovo znamenje. Takšna znamenja niso le neki 'simboli' ali 'prispodobe', kot je govorica posvečenih ljudi, ampak so znamenja tako za nas osebno, kot so tudi znamenja sprememb časa. Agafija je brez dvoma Jezusovo gorčično seme.

Žal vsega tega večina vernih ne zazna, ko jo zagledajo. Namesto da v njej vidijo Božjega otroka, katerega je Nebeško Kraljestvo, gledajo črnino za njenimi nohti, ko je prišla z vrta, in sklenejo, da je to pretiravanje in da je pametnejša mera vere nekje v 'zlati sredini'. Takšni kalkulanti pa si zaslužijo le vice, ker sami vice pokajo. In ne vedo, da je vsa njena družina že nebesih.

Agafijina molitev pa je takšna:

Gospodin pomiluj, Gospodin pomiluj, Gospodin pomiluj ...

In res, Gospod se je brez dvoma vsak dan Usmili. Takšne so velike Milosti Najzvestejšega do svojih zvestih, in to je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Kristus!