78. Razveseliti svete

29.9.17, petek

Še vedno smo pri nedeljski pridigi župnika Simona Potnika. Sicer je dobro povedal glede veselejšega življenja in odnosov, da bi jih imeli med seboj, pa sveti Filip Neri mu stoji ob strani - mi pa bi se danes in v nedeljo dotaknili dveh stvari, spodbujenih od radijske pridige. Prva je moj namen že nekaj časa, da poveselim sveto Favstino Najsvetejšo. Zato sem, med odmori prejšnjih dveh dni, takoj tekal na računalnik in (brez primernega znanja in programov), skušal iz 'uradne cerkvene drže' svete Favstine prikazati takšno Favstino, kakršna je bila v Kristusovem duhu, ko je bila redovnica. Že so jo nekateri na novo narisali z blagim nasmeškom, nisem pa še opazil dobre fotomontaže, ki mi je prišla na misel, odkar sem prvič gledal njeni fotki in bral knjige o njej. No, tole je nastalo:

  

Naj bo ta fotka spodbuda tistemu izmed vas, ki se na računalnik malo bolje spozna in ima primerne programe (npr. fotoshop ali corel-a), in naredi res originalno fotografijo vesele svete Favstine-zamenišene-v-Kristusu.

Mimogrede, v informacijo za meni podobne PC revčke: vsako od fotk sem najprej obdelal v Windowsovem ubogem 'slikarju' (radirka), potem na spletu našel brezplačno crop orodje (obreži), da sem odstranil ozadje na eni od slik, zatem pa sliki vstavil v običajni Wordov program za pisanje tekstov, ju sestavil v eno, in jo fotografiral s Ctrl in Print-screen gumboma na tipkovnici, ter jo shranil v 'slikarja', kjer sem jo povečal in pomakljivosti na robovih posprejal ali porisal z barvo. To je kako neandertalec naredi veselo sveto Favstino.

Čakam, da sedaj nekdo med vami naredi boljšo montažo in mi jo dostavi za objavo. Ta nekdo že ve, kdo je to.

Bistvo tega postopka

Je v tem, da sem nenehno gledal sveto in Kristusa v njej, in sestra Favstina je bila ves čas živo z menoj. To je bistvo tudi vseh teh Jonovih pisanj: niso le podajanje informacij, ampak: več ko pišeš o Bogu in Njegovih, več ti povedo in bližje si Jim in bolj so s teboj, in bolj so veseli in bolj si Živ. ŽIV! ŽIV!

Tudi urejanje te slike je prineslo neko tako srečo v moje srce, da je na trenutke postajala neopisljiva, nek sveti tihi skriti zanos, nekaj, kar sploh ni možno na tej Zemlji opisati, in zdi se mi, da se odtlej Favstinin nasmejani obraz v mojem srcu nahaja. Skupaj s še nekaj drugimi in Gospodovim. Seveda pa istočasno vidim tako njeno trpljenje ob bolezni, kot ta njen obraz, ki je bil njen/Kristusov karakter.

Kdor razglaša Svete in Kristusa, so Sveti in Gospod z njim, kot da bi bil že v nebesih.

No, vi pa kakor želite, še naprej.

Jutri pa bomo razložili edino fotografijo našega svetega Slomška, ki jo je omenil pater Simon, da boste tovrstne obraze prepoznali v pravi luči, kajti veselje je po Božji Milosti, Božja Moč pa je duši in telesu v podporo in zaščito.

Aleluja!

77. Pridiga

27.9.17, sre.

V nedeljo sem na radiu poslušal sveto mašo. Ko je duhovnik prebral evangelij, sem se zjokal od Milosti. Tudi zdajle. Potem je sledila pridiga. Začudil sem se, kajti kdaj sem še kje slišal pridigarja, ki je živ? In pridigo, ki ni le triminutno jamranje in iskanje besed? In čakanje na kor, da ga s petjem odreši? Ta možak pa je veselil ušesa in srce.

Potem sem čakal na posnetek maše na spletu, da ujamem njegovo ime, ker sem ga prvič zamudil. Simon Potnik. Simon Potnik. Ga pa prešine Duh. In sem nekje iz malih možganov začel vleči sanjo, da sem to ime že nekoč slišal. Prišel je angel, moj pomočnik in dobrotnik iz nebes, in mi šepnil v uho: ''Pisal si že o njem!'' Šel sem brskat in sem našel tale svoj zapis:

Pater Simon Potnik, župnik pastoralne zveze, je dejal:

»Moramo se prenoviti ter postati goreči za Gospoda. Izziv za pastoralne delavce je, da živimo veselje, ne samo izpolnjevanje nekih norm. Katehet je vprašal: “Kaj ti je ostalo od veroučne šole?” Nekdo je odgovoril: “To, da je Bog Ljubezen, mi pa se bomo cvrli v peklu.” To v paketu dajemo svetu, ko s kislim obrazom govorimo, da je Bog Ljubezen, mi pa nismo Odrešeni.«

Ta katehetova beseda resnice: »… mi pa nismo Odrešeni«, je ključ vseh ključev. Učimo, a sami nismo Odrešeni. To je izjava velike poštenosti, v katere srcu ni zvitosti. Odrešen je, kdor je srečal Gospoda iz oči v oči in bil podrt od brezmejne Milosti in je svoje življenje spremenil v evangelijsko ali vsaj približno temu. Nehal je piti alkohol, poživila, »prešuštvovati« na razne načine, ter dal spolnost, finančne posle, politično diplomacijo in vse razne skrite grdobije duše v popolno duhovno askezo, v preobrazbo ljubečega služenja. To pomeni resnično poznati Gospoda Jezusa Kristusa, a to je samo začetek, nadaljevanje pa je še vse kaj drugega kot le te začetniške askezice. Srečati Gospoda v duhovnem telesu je možno le, kadar nad nami ni več posledic grehov. To je beseda starih svetih Odrešenih. Pazimo tukaj: ne govori se o grehu ampak o posledicah grehov, kar pomeni, da je nekdo že zdavnaj nehal grešiti in živi čisto, a posledice še vedno prihajajo, zato čisto ljubeznivo VDANO SLUŽENJE Gospodu še vedno ni možno, in oseba potrebuje obredja in nadaljnji trud in iskanja. Ko je ta trud dolgotrajen in resničen, pride Gospod in nam v hipu odpihne vse dušne dolgove ter nas napolni z Živo vodo do roba in še čez. Seveda vse to lahko tudi izgubimo, če spet začnemo z grešnim življenjem, a resnični Gospodov Služabnik se tega izogiba, kajti začutil je opoj Gospodove Milosti, ki Odrešuje za vedno.

Poznati torej Gospoda Jezusa Kristusa iz Svetega pisma in iz teologije, še ni dovolj. Biti moramo Odrešeni in to tudi dobro vedeti v svojem srcu in dokazati s svojim predanim služenjem.

No, pa smo spet skupaj. Dobro si k srcu vzemite njegove in moje besede, pa bo nekaj. Nekaj, kar je večno, večnost pa je Gospod.

Evangelij in pridiga se začneta od 10:50 minute naprej (potegnite drsnik). Kliknite na: 

Sveta masa 2017 09 24 zupnija Slovenj Gradec masevalzupnik Simon Potnik

Še tole sem našel:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/iz-roda-v-rod/174357220

... in lepa pesem na koncu. Tile Štajerci nekam razturajo, v duhu. Ta je že tretji, ki je v njem videti ne le suho besedo, ampak tudi Božjo Moč. Pravzaprav so ekipa - in v tem je skrivnost - ker ko eno jabolko že skoraj dozori, ji tudi druga sledijo. 

O Ljubezni z Gospodom, in o Prvi zapovedi, ki je sveti žebelj, na katerem visijo vse te lepe slike, pa kdaj drugič, je upati. 

76. Boga ni, OK - a kaj pa Ljubezen?

slika: splet 

26.9.17, tor. 

Če dobro pogledamo vase in Gospoda, in če dobro pogledamo uspešne ateiste, ne moremo mimo jasnega dejstva, da imajo budisti morda prav, ko govore, da vse izvira iz našega uma. Tudi sam ugotavljam, da zna biti Bog bolj kak pasivec, kot aktivnež; se pa odziva na NAŠE NAMENE, MISLI IN DEJANJA. In potem spoznaš, da je tisti rek:

Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal,

resničen. Če se česa lotim, mi Bog pomaga, če pa se ne lotim, tudi z Bogom ni nič. To je dostikrat dejstvo, čeprav zagotovo ne vedno. No, zaradi tega pozunanjenega opažanja zlahka razumem tiste duše, ki so šele v stanju 'jaz sem vse' ali 'Bog ni ključen, ampak moji nameni'. Lahko razumem ateiste in tudi moniste (budiste in Šankarjeve mayavadije), pa tudi cinike, kajti znotraj neke faze življenja je videti, da imajo celo prav.

A to nam pove le ZUNANJI pogled. Kaj pa NOTRANJI?

Notranji pogled

Notranji pogled, ko se vidi stanje duš, pa pove Resnico; navzven je nekdo lahko uspešen v svojih namenih in načrtih, in zato bi moral biti srečen, a ni. Nekdo drug pa je bolehen in ničev med ljudmi, pa mu duša kaže Luč in Mir in zlate žarke. Kdor to zazna, ima problem, ker se nujno vpraša, zakaj ima Božji niče zlatkasto dušo, običajni človek sivo-črno, izjemneži pa po navadi črno kot noč in brbotajočo ali kot razbito steklo škripajočo, ker je polna dušnih dolgov. Ki indicirajo trpljenje: nemir, strah in tesnobe.

Kje je razlika? Tudi faraonovi duhovniki-čarovniki so delali enake čarovnije kot Mojzes, a on jih je delal po Božjem delovanju. Ker Mojzes je služil Bogu, oni pa faraonovi nečimrnosti, ki jih je zeloooo drago stala.

Vse torej deluje, vse se da, samo Ljubezni, ki prinaša Mir in sladkost v srce, ni mogoče po svojo volji in delu ustvariti. In ta Ljubezen, ki te popolnoma poživi in Oživi, se lahko ustvari le skozi medsebojno naklonjenost med dvema osebama: eno Sveto osebo in eno, ki prvi sledi. Zato je prva zapoved za resne iskalce Gospoda:

Če želiš Ljubiti Gospoda in biti Odrešen vseh trpljenj,

LJUBI SVETNIKE IN SVETE DUŠE.

Brez tega je npr. papežev Amoris Laetitia/Radost ljubezni samo razdražilni paragraf. Brez tega 'kristjani' omahujete in nevede sprejemate brezbožne in monistične razlage vseenosti (vsegliharstva), ter herezije kot je tista, da mora Gospod storiti vse kot mi želimo, če smo pravilno opravili vse rituale. A Gospod ni bankomat za vogalom, in ker tako ne gre ter so rezultati takih praks JALOVI, se naša vera še bolj SKRHA in postanemo krščeni ateisti. Morda navzven še vedno kristjaniziramo, pogled na naše duše pa je gnusen. Še posebno pa je žalostno, če ima takšne duše višja duhovščina.

Ljubezen je tista, ki dela razliko med življenjem in Življenjem, med smrtjo in Zveličanjem. Ljubezen pa se ne more roditi iz gledanja v ogledalo, niti iz svoje volje in namena, ampak le iz svetega Odnosa med dvema osebama, ki sta si v medsebojni naklonjenosti. Zato je Jezus prišel iz nebes in nam dal Sebe in svoje svetnike: da imamo sploh kaj, kar je vredno Ljubiti - in biti s tem Odrešen. Vse izven tega so le neki magični poskusi, ki na koncu dušam prinašajo obup. Duhovna Ljubezen med Božjimi pa je Življenje in je Odrešenje in je Cvetenje in je večna, neumrljiva. Je nekaj, kar nas dvigne nad ta svet nemira in samega sebe, nad čas in nad grob in kakršnokoli smrt. Ta Ljubezen izvira samo iz Gospoda, in ker je samo pri Njem, je tam tudi Mir, kjer pa je Mir, je Sreča, ker sreča brez miru ne more obstajati.

Amen.