92. Same lepe stvari: skrivni blagoslovi in druge 'skrivnosti'

Poglejte sliko: človek na kolenih (prav zato) dobiva blagoslove. In postaja svetnik. 
Avtor fotografije: naš hieronim s poti k sv. Favstini

22.10.17, ned.

Danes sem fizično povsem pretepen od težkih del ta teden, pa še otečen od zoba, v srcu pa je pečica in Gospod mi pravi: ''Nadaljuj.'' Juhej!

Ko smo včeraj delali, se je zjutraj mimo nas usulo mnogo dece - v neko šolsko dejavnost so morali iti, kakšni tudi s starši zraven. Mnogi so šli mimo, in nihče se še ozrl ni na nas. Potem se približujeta še dva: približno 11-letnica nekaj vneto dopoveduje malo mlajšemu fantiču, morda bratu. Gledata v tla. Ko prideta do nas, nas punca ošine z očmi, in glasno ter prijazno reče: ''Dobro jutro!'' Jutro je bilo že itak dobro, a zares dobro je bilo šele odslej. Odzdravim ji z enako mero, mali mujo je tiho, in že ju ni več. Nikoli pred tem je nisem videl in nikoli zatem je najbrž ne bom. Vendar. Nekaj bo odslej za vedno drugače.

Kajti, ko je odšla, sem ji podelil Gospodov blagoslov za vse življenje in večnost. Gospoda sem prosil zanjo, ker je nekaj začutila in se nehote odzvala. Njen pozdrav ni bil kot od nekaterih drugih starejših, ki ne veš ali pozdravijo ali zehajo.

To je del skrivnega življenja Božjih duš. Nisem napisal krščenih, ampak Božjih duš. Če kdo misli zase, da je Božji, naj se kar takoj preveri:

Si dal Gospoda na PRVO mesto,

drugega in tretjega pa ni?

Kdor je tak, je Gospod z njim, in ko podeli blagoslov v veselju Duha, ga v resnici Gospod podeli. Kaj se potem dogaja? Kdo ve, kaj se dogaja, to lahko ve samo Gospod, ki ve vse, in to vnaprej, a tudi ta beda od Jone ve nekaj, ker je sčasoma tole opazil:

Duša takšnega blagoslovljenega se nehote in nevede na nek neviden način poveže s tistim, ki je blagoslovil. Pravzaprav se poveže z Gospodom, a duše, ki so v reševanju, nikoli ne pozabijo tistih, ki so jim vrgli rešilni obroč. Takšni blagoslovljeni živijo svoje življenje naprej: grešijo, trpijo, iščejo in se mučijo kot vsi ostali, a v srcu imajo link, LINK vseh linkov, in ta jih bo rešil takoj, ko bodo zaposlušali prvo Ptico v sebi (beri nekaj čivkov nazaj) in bili spoštljivi do Gospodovih jecljavcev Ljubezni.

In sem se spomnil potem včeraj, kako je Jezus Gospod koga rešil, ko se je ta obrnil k Njemu; kako je tisto, ki Ga je za haljo prijela, ozdravil in rešil … Sicer pa je šel skozi množice revežev in hudičev, a se ni potrudil kaj zanje storiti, saj so bili vsi vabljeni na Njegova predavanja in čudeže, če so hoteli priti. Kdor pa Ga je za rokav pocuknil ali zavpil Njegovo Ime - ta, ta, TA pa je dobil, kar še sanjal ni. In tako je tudi DANES.

Nekaj Družin nazaj, se mi zdi, so bili opisi škofovskih govorov na Marijin praznik, in spomnim se, da je naš apostolski nuncij ponovno vabil priti k njemu po poseben papežev blagoslov. Mar ni to omenil že nekajkrat, včasih kje zasledim? Zakaj imam občutek, da ni kakšnega navala k njemu? Zato bom tole povedal:

Že res, da papež ni svetnik, in da kak blagoslov, ki bi bil le iz te funkcije, ne bi bil drugo kot mehanika, mehanična vera. Ampak naj vam bo še kaj drugega jasno: tu je tudi gospod nuncij Juliusz Janusz. On pa ni kdorkoli. Spet ne zaradi te funkcije, ampak, ker je bil in je še prijatelj in služabnik svetega Janeza Pavla II. Ta pa je služabnik in prijatelj v svetem s sveto Favstino Kowalsko, ki je bila in je za večno ENO z Gospodom, in je največja apostolka Njegovega Usmiljenja.

  

 Kraj, dva km od doma, kamor je mladoletna sestra Favstina hodila k maši. 

Foto: naš hieronim

Pa to še ni vse: ali tisti prenapeti slovenski katoličani, ki jim gre Jonova Beseda v nos, ker ni pristranska, vedo, da se tudi v našem kleru obujajo možje, ki so že preko Drugih vrat in so resnično, ne le mehansko - Gospodovi? Kako so v zadnjem času tja prišli, ne bomo pisali, da ne bo kakega topovskega grmenja, a dejstvo je, da so prišli. So morda kakim neznanim Jonam ob cesti 'dobro jutro' rekli? So bili morda naklonjeni kakemu jecljavcu Božje Ljubezni, ki je nad vsako vero v Gospoda? Bog ve, pa ne pove, nekaj pa vedo tudi tisti, ki so Njegovi. Ostali pa žal ne vedo domala nič. Ker mislijo, da je objemati kogarkoli enako kot objemati Gospoda in Njegove. 

Vesel sem takih pohojencev, kot smo npr. naša m in tale jonek in morda kmalu tudi naš hieronim, a morda še bolj sem vesel, ko kak od klera pride do Gospoda in je njegova duša taka, kajti od tukaj priti tja je lahko, od tam priti tja pa je zelo težko. Pa razumi, če ti je dano.

Božji sklepi (''mili té, ki se tukaj Ljubijo, sklenili'').

Pristranski verniki, ki naj bi ljubili Cerkev, pa jo le molzejo zase, in se hudujejo na Jonovo Besedo o njej, ker je ne razumejo: povejte, kdo so možje med vami, ki jih je Gospod izbral? Ne veste, kajne? Jonovo srce pa se veseli, ko lahko vidi dva škofa iz Štajerske, enega nad in enega pod, tretjega pa smo že omenili zgoraj. A tudi kak drugi se že približuje, vendar mu manjka POGUMA.

Zdaj pa čakam, čakam ko opazujem, kako sramežljivo se odpirajo te dve, tri rože, kako obotavljivo in oprezno se jim prebuja Beseda Ljubezni, kako na skrivaj častijo Gospoda v Ljubezni, a govorijo še vedno o 'uradni' veri. Zakaj ste tako zadržani? Vas ne bo Sveti Duh razpočil? Povem vam zakaj. Ker preden usta odprete, greste vsak stavek v katekizem preverit, da ne boste kaznovani. Kajti Cerkveni slepci v veri hudo kaznujejo tiste Božje med seboj, ki bi zaplesali kot kralj David pred Gospodom v skrinji: noro in nago, brez lažne preobleke. Poglejte si ta ples: 

Vidite, tale jonek pa pleše, ker ni v Cerkvi nihče, a ve, če bi pred Cerkvijo plesal, bi bil na mestu ustreljen. Od maziljenih in 'prenovljenih', ki jim pa duše tega ne kažejo. 

No, ko se tile trije (in še kak) do konca zbudijo, in začno govoriti iz osebnega Prijateljstva z Gospodom, ne le iz mehanske pozicije v Cerkvi, potem pa bo veselje v narodu, a bo nemara kdo med njimi tudi mučenik, da bo Pečat pritisnjen. Takšna je pač pot tistih, ki dajo Boga na Prvo mesto, drugega in tretjega pa nimajo. Aleluja!

Skoraj bi pozabil. Kaj da je papež Frančišek dejal našemu nunciju: da naj podeli ta posebni blagoslov tistim, ki so mu blizu. Vidite, posebni blagoslovi gredo tistim, ki navežejo stik s srcem, četudi le za nekaj sekund. Ne gredo vsem, ampak tistim, ki nekaj od srca pokažejo. Tako je živel tudi Jezus, ko je bil med nami kot človek, in so drugi to VIDELI, in zapisali, in TO je naša vera. 

In kdor tako blagoslovi, lahko tudi grehe zadrži, če od mimobežnega ni niti smehljaja.

In ko sem se tole spravljal pisati, sem opazil nov komentar v prejšnji seriji čivkov (KLIKNI) in tale Martin, sicer zadržan in tudi strog, ki je boter mojega bloganja, je Joni rekel: ''Dobro jutro!'' Gospod, naj tudi njegov čas odslej ne bo enak, kot je bil doslej! Aleluja! Kaj pa šele tisti, ki vsak dan pozdravijo Gospoda in Božje reveže!! V tem je moč Božjih duš: da vsako jutro pozdravijo Gospoda in svete, in to počno ves dan in vsak dan. 

Vse to je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Gospod nad gospodi!

PS: kdor je res Njegov, je jokal, ko je gledal Davidov ples.

91. Odgovori na dileme Poti z Gospodom:
o čistosti in ranjenosti

 Dve ptici: ena vodi, druga sledi

foto: naš hieronim

20.10.17, pet.

Dela je toliko, da človek komaj še hodi: hudič je poskrbel, da se drug za drugim izvajajo dela, ki so mirovala 40 in 55 let, pa še istočasno drva za druge … Brez tega bednika pa da ne gre. Vidite, takole 'mračni' skrbi, da bi Jona utihnil, potem pa ga še v zob useka. A ne bo šlo: Božje delo je Beseda o Ljubezni do Gospoda, in beton ne more biti pred tem, pa če se ves svet na glavo postavi.

Kdo, ki bere o tem, kar pišem tu in tam, se mi kdaj javi, s kakšnim vprašanjem ali prošnjo za molitev. To navadno store povsem neidentificirano, in tudi tako je OK. Prvi problem:

1. Neka gospa sprašuje, kako živeti čisto, s svojim možem, 'kot brat in sestra', ko pa se je možu to uprlo, brez spolnosti da ni življenja in 'ljubezni', pa še Boga lahko zasovraži, in tistega, ki takšne nasvete deli.

Takim svetujem postopnost in vztrajnost, ne glede na posledice - če so res spoznali praznost svetnega življenja in spoznali, da je Gospod Odrešenik od vseh trpljenj. Potem svetujem dobro premisliti tale navedek:

»Ne mislite, da Sem prišel zato, da prinesem mir na Zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel Sem, da ločim;

- človeka od njegovega očeta,

- hčer od njene matere,

- snaho od njene tašče;

- in človekovi sovražniki bodo njegovi domači.

Kdor ima rajši očeta ali mater kakor Mene, ni Mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor Mene, ni Mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za Menoj, ni Mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi Mene, ga bo našel.«

Ko se oseba odloči slediti Jezusa, vedno pride do upora njegovih najbližjih. Zato sveta Tereza Avilska svojim učenkam svetuje, naj molijo zanje, a naj nimajo stika z njimi, ker ti stiki prinašajo neverjeten kaos in muke. V takem stanju pa je težko razviti Ljubezen z Gospodom. Potem se je za spomniti velikega števila svetnic, ki so bile hudo trpinčene ali so celo umrle, ker so branile svojo čistost. Torej čistost pred Bogom očitno veliko pomeni. Eno je delati otroke in jih vzgajati za Boga, povsem drugo pa je užitkariti za LASTNI spolni užitek. Kdor te čistosti ne zmore in se ne bori zanjo, tudi sam s seboj, naj živi družinsko življenje in hodi v cerkev, ter ji pomaga. Kajti takšen še ni pripravljen na Zadnji korak Domov, to je na začetek uka Ljubezni, ki je duhovna in nima s tem svetom in željami ZASE popolnoma NOBENE povezave. Kdor se uči Ljubezni do Gospoda, misli le na to, kako NJEGA veseliti, ne pa sebe. Posledično se lahko veseli večnega Življenja v nebesih ob Jezusu Kristusu.

Kdor pa te askeze ne zmore, naj bo v cerkvi, kajti cerkev spodbuja spolnost in rodnost - a potem je treba otroke k Bogu spraviti, SICER STE V HUDEM GREHU.

2. Druga oseba prosi za molitev, ker je tako polna dušnih ran, da brez tega ne bo zmogla začeti Ljubiti Kristusa. Odgovor:

Ravno nezaceljiva srčna rana je najvišji pogoj, da se lahko nekdo začne učiti Ljubiti Boga. Zakaj mnogi brezmadežni kleriki ne zmorejo Ljubezni do Gospoda in NISO Odrešeni? Ker jim je prefletno, ker so moralni in živijo tako, da jih kak hud greh ne more ujeti v zanko. Takšni srečneži so nesrečni zato, ker tolovaji in pocestnice srečujejo živega Kristusa, ONI PA NE. Mnogi grešniki in hudo-ranjenci Ga srečajo ob zadnji uri ali tik po njej - ONI PA NE. Mnogi od hudiča preganjani, a spreobrnjeni v Ljubezni, gredo v raj h Gospodu, ONI PA NE: v vicah po navadi pristajajo, četudi so tisoče maš darovali in dece nakrstili. Kaj jim manjka, popolnežem? Manjka jim trdo življenje na zemlji, polno zemeljskih ran, ki so neozdravljive. Zato vam ponovno na srce polagam, ŠTUDIRAJTE tole še enkrat in še enkrat in še enkrat, oglejte si te variante dokončnih poražencev, katerih je Nebeško Kraljestvo:  

KLIKNI

Oseba mi odgovori, da ji to ni padlo na misel in se lepo zahvali. Kdo pa se bo v obupu vrgel pred noge Rešenika, in se Mu popolnoma predal in Ga prosil za Usmiljenje in vodstvo, če ne tisti, ki je po svoji krivdi ali po krivdi drugih ali usode nepopravljivo ranjen v srcu? Takšni imajo vsa Vrata v Gospodovo blaženost odprta na stežaj. Kajti, kakor nas je 'naša m' spomnila besed svete Male Terezije:

»Moja tolažba je v tem, da na Zemlji nimam nobene.«

Kdor na Zemlji nikakor ne najde več tolažbe, ker je srce preveč in dokončno ranjeno, ima vso tolažbo pri Gospodu. Brez te rane torej ni Gospoda, ker Ga sicer ne iščemo in ne kličemo dovolj iskreno. Iskati Gospoda zaradi radovednosti ali 'krščanske kulture', v katero si bil izvaljen, ti Gospoda približa približno toliko, da je le ena drobna pikica v najboljšem daljnogledu. Zato je Gospod objavil:

In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.

To je Kristusov Evangelij v praksi vsakdanjega življenja. Hvala Tebi Sveti!

  

Ps: Kogar kaj tišči, naj kar vpraša. In kdor vpraša, naj POSLUŠA. Potem bo Gospod z njim/njo.