83. Fotke s poti k sestri Favstini

7.10.2017, sob.

Javil se mi je naš hieronim, s fotografijami svojega romanja k sv. sestri Favstini Kowalski. Prva runda slik so bili linki na net, tam pa je bilo zloženih 150 fotk, vsaka velikosti do 9 MB. Brez kakršnegakoli opisa, slike pa pomešane med seboj. Bile so tudi fotografije taborišča smrti. Zanimivo, prva od fotk, ki sem jih odprl, je bila konzerva s plinom - takoj sem dobil občutek, da nekaj ne štima. 

No, včeraj pa je garal do pol polnoči, in poslal pomanjšane, z opisom. Juhuhu! Je bilo tako težko?? Ja, družinsko življenje človeka tako nenormalno sesuje, da ni sposoben niti ene ure 100% zbranosti za Boga. To sem videl že pri tiksim - kako težko je že eno ubogo fotkico urediti, brez da neka sila vmes dela zgago: temni in megli in packa. A smo vse uredili, Gospodu in vama HVALA!

Pa pojdimo na tole veselo romanje:

Nič ne bo, spet imam obupne težave: slike so nekaj zakodirane, ne morem jih pomanjšati za blog, ne dovolijo se preimenovati. Blog potrebuje nižjo resolucijo, bralci po svetu pa info, kaj je ta fotka. Tudi fotk njene hiše ni več. In ne okna sobe, kjer je umrla. Kako je to mogoče? Je tako težko slike na svojem računalniku pomanjšati v programu za gledanje slik? Pa poslati? 

Zato bom objavil le eno od mnogih, žal. Ta pa me je dobro zadela: 

Nič ne bo, mapo, v kateri so slike, prepozna kot sliko, in je ne odpre. To je res hudičev posel, a vidite? Hudič jih je zakodiral - kaj takega še nisem doživel. Zato bom zaključil s h. romanjem, sudbina nije htjela, bom pa dal nekaj slik iz spleta. Hieronim, ne sekiraj in ne trudi se, naj ti je pa tole znamenje, da še nisi v stanju Gospodu služiti. Preveč prtljage je še zraven, zato si Mu bolj v spotiko, kot v pomoč. Fotke so sicer odlične (žal so le zate ), a drži se pisanja :) HVALA ZA TRUD! Ne rabiš pošiljati tesnob, nema frke. 

Osebna izkaznica Najsvetejše

Pogreb

Njen grob (H. piše, da tam ni dovoljeno slikati). 

Pa dodajmo nekaj njenih nadaljnjih izjav Božjega veselja: 

359. 10. 1. 1935. Četrtek. Zvečer med blagoslovom so me začele mučiti naslednje misli: Ali ni morda vse to, kar govorim o velikem Božjem Usmiljenju, laž ali slepilo ... Za trenutek sem o tem hotela premišljevati; tedaj sem v notranjosti zaslišala močan in jasen glas: Vse, kar govoriš o Moji dobroti, je resnica, in ni dovolj besed, ki bi proslavile Mojo dobroto. Te besede so bile tako polne moči in tako jasne, da bi dala zanje svoje življenje, da so od Boga. Prepoznavam jih po globokem Miru, ki me spremlja in trajno ostaja. Ta Mir mi daje tako veliko moč in trdnost, da so vse težave, nasprotovanje in trpljenje, celo sama smrt kakor nič. Ta luč mi je odkrila, da so vsi napori, ki se jih lotevam, da bi ljudje spoznali Božje Usmiljenje, Bogu ljubi. Zato je v moji duši tako veliko veselje, da ne vem, ali je lahko v nebesih večje.

360. V svoji duši sem tedaj zaslišala glas: Jaz sem tvoj zavetnik. Beri. Takoj sem pogledala napis in prebrala: »Zavetnik za leto 1935 – presveta Evharistija.« Od veselja mi je zadrhtelo srce in neopazno sem se oddaljila iz kroga sester ter za kratek čas odšla k presvetemu oltarnemu zakramentu, da bi dala svojim čustvom prosto pot.

383. Moja hči, zaradi tvoje iskrene, velikodušne Ljubezni jim podeljujem velike Milosti, čeprav Me za to ne prosijo, pač pa zaradi tebi dane obljube. V tem trenutku je s Svojim Usmiljenim pogledom objel tudi tiste tri sestre. Ob pogledu na Božjo dobroto mi je spričo velikega veselja srce začelo hitreje utripati.

403.  Ko sem sedla v avto, sem dala duška svojemu srcu in se kakor otrok razjokala od veselja, da Bog naši družini daje tolike Milosti, in potopila sem se v zahvalno molitev.

406.  Malo zatem sem videla malega Gospoda Jezusa, ki je stopil iz hostije in počival na mojih rokah. To je trajalo le trenutek; zelo veliko veselje je preplavljalo mojo dušo. Dete Jezus je bil videti prav tak kakor v trenutku, ko sva v kapelo stopili z materjo prednico – mojo nekdanjo učiteljico – Marijo Jožefo.

410.  O, večna in nepojmljiva Ljubezen, prosim Te za eno samo Milost. Z nebeško svetlobo razsvetli moj razum; daj mi spoznati in ceniti vse stvari po njihovi vrednosti. Največje veselje moje duše je, ko spoznavam Resnico.

411. Ta četrtek sem to Milost začutila na koncu jutranje molitve. Trajala je izredno dolgo, ves čas svete maše, in mislila sem, da bom umrla od veselja. V teh trenutkih bolj spoznavam Boga in Njegove lastnosti, pa tudi samo sebe in svojo revščino.

417. To je bila prva pridiga o Božjem Usmiljenju, ki jo je Gospod Jezus že tako dolgo naročal. Ko je (duhovnik) začel govoriti o velikem Božjem Usmiljenju, je podoba oživela in pramena žarkov sta prodirala v srca zbranih ljudi, vendar ne v enaki meri. Eni so prejeli več, drugi manj. Ob pogledu na to Božjo Milost se je moja duša napolnila z velikim veseljem.

Kot vidite, Gospod daje PRILOŽNOST, vsakdo pa jo izkoristi po svoji odprtosti do Njega: nekateri nič, nekateri veliko, nekateri vse, nekateri pa malo. 

Naj bo jasno, kaj je Veselje Življenja, in da vsa 'veselja sveta', kot so veselice, poroke, plesi, nakupi, ugodje, nabava, šopirjenje, zmagovanje, parjenje, papcanje, motorizem, gradnja hiš in prešuštvo, niso nikakršno veselje, kajti hitro postanejo trpljenje. Kar pa je v Bogu, samo še NARAŠČA. Kdor prepozna svetnike, še posebej sveto Favstino, ima v sebi seme Velikega Božjega Veselja, in ko ga s Služenjem vzkali in vzrasti, je to za večno, ker je nenehno Srečno, in samo še NARAŠČA. 

Aleluja! 
Nada te turbe.
Solo Dios basta.

82. Božje veselje svete Favstine Kowalske

Podpis sestre Favstine. Očitno je bila takrat že bolna, a v Gospodovem veselju. 

5.10.2017, čet.

Javila se je tiksim, da je naredila 'fotko' svete sestre Favstine po moji predlogi. Kar nekaj dela je še bilo in mailov vmes, da sva dodala vsak svoje in tole je uboga, a srčna podoba duhovnega veselja sv. Favstine: 

Sveta Favstina je umrla na današnji dan pred 79. leti,
5. oktobra 1938, ob 22.45h. Lepo bi bilo, da se ji ob tej minuti priklonite, in tudi vaši duši bo koristilo. 

Preberite si nekaj delčkov iz njenega dnevnika (ki ga je sv. papež Pavel II. vedno nosil s seboj), ki omenjajo njeno Božje veselje v Jezusu, ne glede na težave in trpljenja. Prav tega duha sem želel prikazati skozi montažo njenih dveh fotografij. Četudi je obraz še iz obdobja preden je postala redovnica, ne pozabite, da je ona nitya siddha (večno Odrešena duša), to je duša, ki je s posebno nalogo poslana na Zemljo, zato Gospoda Ljubi z vsem svojim bitjem že od malih nog, pa vse do zgledne smrti. In Gospod njo. O tem smo že dosti napisali. Preberite si nekaj odlomkov, da vidite to VESELJE v Bogu, ki preveva tiste, ki so z Jezusom Gospodom iz srca v srce in iz oči v oči. 

Aleluja!

Kdor bo imel rad in častil to drobno svetnico, a veliiiiko Božjo dušo, bo Mir v njem in sladkost mu bo srce polnila. Kajti postala je Eno z Gospodom, kar je skrajno redko celo med največjimi svetniki. 

Nekaj citatov iz Dnevnika:

14.  Z velikim veseljem sem odšla v kapelo in vprašala Jezusa: "Hišni Gospodar, ali me sprejmeš? Ena od sester mi je naročila, naj Te tako vprašam." Takoj sem zaslišala glas: ''Sprejmem te, v Mojem Srcu si.''

21.  Predstojnici sta me poslali v Krakov v noviciat. Nepopisno veselje je navdajalo mojo dušo.

22.  V času preobleke mi je Bog dal spoznanje, koliko bom trpela. Jasno mi je bilo, kaj sprejemam nase. Preživela sem minuto tega trpljenja. Nato je Bog mojo dušo ponovno prežel z velikim veseljem.

47.  Zvečer, ko sem bila v celici, sem zagledala Gospoda Jezusa v belem oblačilu. Ena roka je bila dvignjena v blagoslov, druga pa se je dotikala obleke na prsih. Iz odstrte obleke na prsih sta izhajala dva velika pramena žarkov, eden rdeč, drugi bel. Molče sem gledala Gospoda; moja duša je bila napolnjena s strahom, pa tudi z velikim veseljem. Čez nekaj časa mi je Jezus rekel: ''Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napisom spodaj: 'Jezus, Vate zaupam.' Želim, da bi to podobo častili najprej v vaši kapeli, nato pa po vsem svetu.''

57.  O, ko bi mogla svoje srce razsekati na drobne koščke in Ti vsakega tako darovati kakor celo srce, da bi Ti tako vsaj malo zadostila za srca, ki te ne Ljubijo! Jezus, Ljubim te z vsako kapljico svoje krvi; z veseljem bi jo prelila zate, da bi Ti tako dokazala svojo iskreno Ljubezen.

78.  Ko je trpljenje tako strašno pritiskalo name, sem šla v kapelo in iz globočine svoje duše prosila: ''Jezus, stori z menoj, kar hočeš. Povsod Te bom slavila. Naj se mi vse zgodi po Tvoji volji. O moj Gospod in Bog, slavila bom Tvoje neskončno Usmiljenje.'' S tem dejanjem predanosti so popustile in izginile strahotne stiske. Zagledala sem Jezusa, ki mi je rekel: ''Vedno sem v tvojem srcu.'' Neizrekljivo veselje je prešinilo mojo dušo in jo napolnilo z veliko Ljubeznijo do Boga, s katero se je razplamenelo moje bedno srce.

149.  Rekel mi je: ''Premišljuj Moje trpljenje pred Pilatom.'' Tako sem o Njegovem bridkem trpljenju po vrsti premišljevala ves teden. Od takrat se je v mojo dušo naselilo veliko veselje in nisem več želela niti obiskov niti svetlobe.

216.  Danes [18. 04. 1933], smo prišle v Krakov. Kakšno veselje, da sem se spet znašla tu, kjer sem začenjala prve korake v duhovnem življenju. Draga mati učiteljica novink  je vedno enaka - vesela in polna ljubezni do bližnjih. Takoj sem stopila v kapelo in veselje se je razlilo v mojo dušo. V trenutku sem se spomnila brezmejnih Milosti, ki sem jih tu prejela kot novinka.

230.  Jezus - živa hostija, Ti si moja mati, Ti si mi vse. S preprostostjo in Ljubeznijo, z vero in zaupanjem bom prihajala k Tebi, Jezus; vse bom delila s Teboj kakor otrok z ljubečo materjo - veselje in trpljenje, z eno besedo: vse.

231. Kolikor bolj Ga spoznavam, toliko bolj goreče in močneje Ga Ljubim in moje delovanje je popolnejše. Ko se spomnim, da bom čez nekaj dni, po večnih zaobljubah, eno z Gospodom, prevzema mojo dušo nepojmljivo veselje, ki ga sploh ne morem opisati.

238.  Večer. Jezus, jutri zjutraj bom izpovedala večne zaobljube. Prosila sem vsa nebesa in zemljo, vse, kar obstaja, in se Bogu zahvaljevala za veliko in nepojmljivo Ljubezen. Tedaj sem zaslišala besede: ''Moja hči, tvoje srce so Mi nebesa.'' Še nekaj minut molitve in treba je oditi. Od povsod človeka podijo, iz kapele, jedilnice, dvorane in kuhinje - od povsod podijo, ker se vse pripravlja za jutrišnji dan, a me moramo k počitku. A o spancu ni govora. Veselje je pregnalo spanje. Premišljevala sem - kako bo šele v nebesih, če Bog že tu, v tem pregnanstvu, tako napolnjuje mojo dušo.

303.  Ko sem nekega dne morala prestajati veliko trpljenje, sem zbežala od svojih dolžnosti k Gospodu Jezusu in Ga prosila, da bi mi dodelil svojo moč. Po krajši molitvi sem se vrnila k svojemu delu, polna vneme in veselja. Takrat mi je ena od sester rekla: ''Sestra, gotovo prejemate danes veliko radosti, da tako žarite. Bog vam gotovo ne daje nobenega trpljenja, samo čisto radost.'' Odgovorila sem: ''Zelo se motite, sestra, kajti prav takrat, ko veliko trpim, je tudi moja radost večja. Kadar pa manj trpim, je tudi moja radost manjša.''

346.  Med svetim obhajilom je veselje preplavilo mojo dušo. Čutila sem, da sem tesno združena z Bogom. Njegova vsemogočnost je použila vse moje bitje.

347. Polnočnica. Ko se je začela sveta maša, me je prevzela notranja zbranost. Veselje je preplavilo mojo dušo. Pri darovanju sem zagledala Jezusa na oltarju v neprimerljivi lepoti.

Naj gre ta slika v Kristusu vesele Favstine Kowalske v splet in svet (linkajte, tudi Poljakom). Saj tudi slikarji slikajo različne obraze Jezusu, svetim Petru, Pavlu in Mariji, ta naša fotka pa odraža tisto Življenje, ki se ji je dogajalo v srcu in duši, ko je Živela prvo Božjo Zapoved, od katere je odvisno vse ostalo, ker je PRVA:

Ljubi Gospoda, svojega Boga:

iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem

in z vso močjo.