Ta blog je nadaljevanje bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI). Namenjen je iskalcem Gospoda, ki jim je bil omenjeni blog všeč in koristen, in so 'preštudirali' vsaj ključne zapise: št. od 20 do 25; št. 28, ter vse nad 33, z najpomembnejšim, zaključkom: GOSPODOVA POSLANICA ZA NOVI ČAS (KLIKNI) - skupaj s komentarji. Vesel bom komentarjev, vprašanj, spoznanj ali navdihov takšnih skrajno redkih iskrenih duš.

Vsekakor priporočam branje zapisov od 1. naprej, ker se sporočila navezujejo in dopolnjujejo.

petek, 3. november 2017

99. Mir miru, celo za neverne  2/2
Nekaj dodatnih dokazov in dejstev,
ter o JAZ SEM

Samson prejme Božjo Moč
slika:splet
53.10.17, ned.

Ker se bližamo stotim čivkom, ki pa so v resnici celi blogi, morajo biti ti ključni in polni Božjih skrivnosti, ki pa so tudi nam blizu, če nam jih kdo pokaže. Gospod z nami.

Razlaga, zakaj tudi neverni prejeme mir in moč

V prejšnjem zapisu smo podali dejstvo, da kdor sprejme stvari kakršne pač so, pa naj so še tako tragične, in jih je pripravljen potrpeti, doživi velik notranji mir, pa četudi je oseba sicer neverna. Razlog za to je, da Gospod na koncu koncev vodi VSE - to dela neposredno-osebno, ali pa POSREDNO, prek svojih zakonov, ki veljajo za materialni svet, in bi jim lahko rekli: kar seješ, to žanješ. Kadar vodi stvari On osebno, naletimo na Njegovo Milost, kadar vodi prek zakonov, pa naletimo na Njegovo Pravičnost. In zdaj: če je nekdo neveren, a je pravičen (ne dela grdobij), ter sprejema stvari takšne, kakršne pač so, takšna oseba nehote sreča Resnico, da Gospod vodi vse, in ker se ji ne upira brez potrebe, po Gospodovi Pravičnosti v dar prejme mir in moč.

Se pa dogaja tudi obratnost: če je nekdo veren, a je krivičen (pohlepen …), ter ne sprejema stvari kot so - takšna oseba v sebi ne gosti ne miru, ne moči. Zato je dobro, da krivični hodijo v Cerkev in se učijo, pravični pa so lahko doma. Kot je to z bolnišnico.

Lev (tiger) je Gospodova moč

Kdo ve, zakaj vidci neke vrtince zemeljske energije vidijo kot palčke; zakaj naša nadzavest Božjega angela vidi kot nekakšnega človeka-ptiča; zakaj Božji vidci Jezusa vidijo kot tistega na cerkvenih freskah; enako je z Očetom; in zakaj nam ljube umrle, ki so šli h Gospodu, še vedno vidimo takšne, kot so bili na Zemlji. Jasno je, da ima Bog telo in oči in usta in ušesa in roke, a da je takšen tudi v raju, ni mogoče, saj kdor Ga je videl tam, je padel in skoraj umrl od Milosti: tam je kot Sonce, ki ima brezmejno oči in rok … V naši psihi torej obstaja nek čip, ki resnično podobo dekodira v nam lažje sprejemljivo podobo. Enako je z elektroniko: neki impulzi v zraku se preko aparata spremenijo v sliko in zvok.

In tako je tistim, ki so vdani, dana posebna Božja moč, ki se duhovno vidi (največkrat v sanjah), kot velik in močan lev ali tiger. Ta tiger je tako strašen, da vsak lastnik beži pred njim, ker tiger hoče biti ob začasnem lastniku, da mu pomaga ostati pošten (kdor je pošten, sprejema stvari takšne, kakršne so).

Čez čas, ko se strah poleže, in človek sprejme to 'zverino' za svojega nenehnega spremljevalca, pa vidimo, da ima ta lev dve lastnosti: da je to morda ena (pra- ?) zemeljske sila, ki pa ima v sebi Božjo moč. Ko to moč doživimo, jo čutimo kot sladkost v prsih, v srcu. Samo na 'šikataganaj' se spomnimo, in v hipu zažari. Podobna je Ljubezni z Gospodom. In res: Gospod je bil mojster 'šikataganaja' in potrpljenja. Kar pomeni sprejemati stvari kot so. Kaj to pomeni na Najvišjem nivoju, o tem pa na koncu teksta.

Ker naj bi bilo vse, kar je resnično, že zapisano v Svetem pismu, pa četudi le v drobtinicah, si pojdimo najti. In, resnično, resnično, poglejte: v zgodbi o Samsonu je vse to jasno zapisano (Sodniki 14, 5-9):

Samson je šel s svojim očetom in svojo materjo v Timno. Prišli so do timnatskih vinogradov in glej, nasproti je zarjovel levji mladič. GOSPODOV duh je šinil v Samsona in raztrgal je leva, kakor raztrgaš kozliča, čeprav ni imel ničesar v svoji roki. Svojemu očetu in svoji materi pa ni povedal, kaj je storil. Potem je šel in govoril z žensko, in bila je prava v Samsonovih očeh. Čez nekaj dni se je vrnil, da bi jo vzel. Skrenil je, da bi spotoma pogledal levjo mrhovino; in glej, v levjem truplu je bil roj čebel in med. Vzel ga je v svoje roke, šel naprej po poti in jedel. Prišel je k svojemu očetu in svoji materi ter jima dal, da sta jedla. Ni pa jima povedal, da je med vzel iz levjega trupla.

Kaj vidimo iz te ključne zgodbe? Kot prvo moramo povedati, da se ta moč, ki pride k nam, ko SPREJEMAMO, včasih pokaže kot odrasla zverina, včasih pa kot že nekoliko odrasel mladič. Včasih postane manjša ob prisotnosti drugih duš, da jih ne plaši. Iz zgodbe vidimo, da je bil Samson drugačen od nas: ni bežal pred levom, ampak ga je kar ubil. Divji človek, res. Vendar glavno šele pride: čez čas se je vseeno vrnil k levu, in iz njega vzel: med! A vidite to SLADKOST Božje moči, ki pride v srce? Med ima dve lastnosti: močan je in sladek je. In kdor ga ima, ga lahko daruje tudi drugim. Tako je Samson med daroval tudi svojim bližnjim. Se je pa zafrknil pri ženski, ki jo je ljubil, a ona ga je izdala (klasika tega sveta) in skrivnost zaupala nasprotnikom, ker so ji zagrozili. Ta skrivnost je bila ravno o levu in medu.

Najvišja oblika SPREJETJA, in zakaj že 'mala sprejetja' prinašajo mir in moč

Kot je napisal naš hieronim: vse je pri Bogu logično, ko naš um pride v transcendenco in zna vse povezati med seboj, četudi sicer popolnoma nelogične stvari. Zato bom zdaj japonski 'šikataganai', povezal s končno stopnjo hoje s Kristusom, ki ni več v VERI Vanj, ampak v LJUBEZNI do Njega in Njegovih svetih.

Dopovedovali smo in dokazali, da celo neverni ljudje, ki pa so pravični, doživijo globok notranji mir ravno v najbolj kritičnih situacijah življenja, če te situacije pogumno sprejmejo takšne, kakršne so. Moj duhovni učitelj tam na Vzhodu, realizirana oseba, je nenehno učil:

Če bi se rad izognil ognju, skoči vanj!
Če bi se rad izognil mrazu, ga sprejmi!
Če bi se rad izognil trpljenju, ga sprejmi!

To je gaman, to je torej jedro njegove kulture, je pa tudi osnova Jezusovega Nauka in resničnega krščanstva: ''Sprejmi svoj križ in hodi za Menoj!'' Lažno krščanstvo pa skupaj z levaki nenehno zavistno napada kapitalizem in druge oblike -izmov, sámo pa nima nobene prave moči, zato je tako pritoževanje enako levičarskemu ter 'babjemu', ki ga srečujemo vsenaokoli: kadar dec ni dec in ženska ni žena, ampak babura. Kar je znak, da so vodenje prevzeli hudi duhovi.

In zdaj, resnično, resnično, poglejte:

Kdorkoli ima pogum in moč, da sprejme stvari, kakršne pač so, ter jih potem potrpežljivo skuša spremeniti le v tem, kar ON lahko stori, ter je pripravljen za to plačati svojo ceno - takšna oseba je že 'mali Jezus' po duhu, kajti tudi Jezus je živel tako. In še več, in ne le to:

Ker nam največja in končna Resnica, ki jo je vsaki duši enkrat za SPREJETI, ta, da je Bog Gospod in je Najvišji, mi pa smo Njegove drobne iskre in večni služabniki/prijatelji, in nam ta Resnica prinaša največji notranji Mir in največjo Srečo - nam tudi sprejemanja majhnih resnic take, kakršne pač so, prinašajo mir in moč.  

Pa da ne pišem novega čivka, dodajmo še ZADNJO Besedo:

JAZ SEM

Gospod Bog se v Svetem Pismu neštetokrat predstavi z: JAZ SEM, INA NA. Pomen tega Imena je običajnemu bralcu popolnoma zakrit, in zanj sta to le dve besedi - še celo prevajalci Pisma Jezusovega večkratnega ''JAZ SEM'' ne poudarijo v tekstu, ampak ga navajajo enako, kot mi zase govorimo in pišemo. Kar je znak, da niso transcendentni. Kajti če bi bili transcendentni v svojih umih, bi že na začetku Pisma pojasnili, kaj pomeni JAZ SEM. Pa pojasnimo zdaj mi, ki smo popolne teološke in človeške ničle in zgube, a poznamo Gospoda:

Kdor je Gospoda Srečal iz srca v srce ali morda še iz oči v oči, mu je Njegova vizitka: ''JAZ SEM'' nekaj nepredstavljivo brezmejno ljubega, strašnega in resničnega. Zakaj teologi JAZ SEM navajajo kot običajno pogovorno besedo, Božje duše pa se stresejo ob njej: preplavita jih tako navdušena Milost, kot senca Božjega strahu. Zakaj? Ker JAZ SEM pomeni:

Bog je Gospod,
Bog je Prvi in Zadnji,
pred Njim ni nič, ker je On Prvi,
in za Njim ni nič, ker je On Večni.

Bog torej nepreklicno OBSTAJA,
je VSEPRISOTEN,
je v vsem in povsod in vedno;

je pred začetkom sveta
in je po njega koncu,
je v vesolju
in je v vsakem živem bitju
in neživem
pa naj je to ameba, ali slon,
angel ali polbog,
prah ali Himalaja –
vedno in povsod nenehno DELUJE.

ON JE.

''JAZ SEM pomeni, da OBSTAJAM,
Sem PRISOTEN in edini,
ki je bil, je in bo,
in vse je v MENI
in JAZ SEM v vsem.''

In Jezus Gospod je Eno z Očetom.

Zaključek

Kdor se torej vadi v sprejemanju dejstev, kakršna pač so, se vadi za končno in najvišje Sprejetje:

Bog je Gospod, je VEČNO VSEPRISOTNI (JAZ SEM), jaz pa sem Njegov večni služabnik.

On torej JE, a tudi jaz sem: imava ODNOS, ki je večen. To je edina Resnica, druge NI: sem Njegov prostovoljni veseli služabnik, ker si to zasluži.

Kdor to zmore in hoče SPREJETI, bo imel sladkost v srcu, ki je nebeška, četudi bo še vedno svoj križ nosil naokoli po kameninah te puste zemlje, in upal na nebesa. Taki duši pa se nebesa kar sama vselijo v betežno telo, ker je tako Gospod obljubil, pa ne enkrat:

Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.

Torej je ključno biti čist v srcu. Kdo lahko postane čist v srcu, ko pa je v nas toliko zemeljskih umazanij? Tisti, ki SPREJME končno Resnico in dejstvo:

Ti si Gospod in jaz sem Tvoj večni služabnik.

Kdor se vda v to izvorno Resnico naših duš, ne potrebuje posebnih molitev in obredov, tudi cerkva ne in ne spovednikov, kajti četudi je kot sta bila sveta Peter in Pavel na tujem v ječi zaprt, je ves čas v evharistiji in vsa vesoljna duhovna Cerkev je s to dušo. Boj te osebe je le še eden: da ne pade, ampak VZTRAJA v tej veri in Srečanju, trenutek za trenutkom.

Aleluja! Bog daj prosim razumeti tistim, ki jim je dano, da bodo razumeli, ostalim pa kdaj kasneje. To je vse, kar ta jecljavec zmore skupaj spraviti, ostalo pa, prosim, dodaj Ti. 


98. Mir miru, tudi za neverne  1/2
Kako boste našli globok mir v KAKRŠNIKOLI strašni situaciji
Od danes naprej boste drugačni za večno

Sveti Marko
slika: splet

3.10.17, pet.

Vzemite si eno uro časa za študij tega teksta. Potem bo napisano postalo vaše, in življenje bo dobilo mir in moč.

Najprej pa posebno obvestilo: tole ni nek new age (novodobno duševno/duhovno sr….), s katerim nenehno strašijo po slovenskih cerkvah, četudi kdaj govorijo o stvareh, ki so 8000 ali 5000 ali 3000 let STAREJŠE (!!!) od Nove Zaveze. Ja, tudi takim učenjem znajo pritakniti naziv 'njuejdž' - o kako so hecni!

Zdaj bom malo bolje pojasnil, kar sem v TEM komentarju omenjal. Gre se za globok notranji mir, ki ga lahko človek vzpostavi ravno v najbolj kritičnih ali tragičnih okoliščinah. Četudi sicer ni veren. Če pa je, pa ima njegov mir v sebi poleg moči tudi Življenje, iskro radosti.

Kar bom razložil, je ZELO PREPROSTO, a zaradi enega negativnega dela človeškosti se malo zakomplicira, da potem mnogi ne zmorejo razumeti in se jezijo. A pustimo to za kasneje. Zdajle pojdimo okoli 2000 let nazaj, na kako verando jeruzalemske hiše na hribu, od koder je dober razgled na Jezusovo kalvarijsko pot na lastno križanje. Veliko ljudi je gledalo ta dogodek, bodite eden od njih, ki pa je nevtralen, ki še ni nikoli slišal za nekega Jezusa in tudi sicer ni veren in prav nič ne zaupa duhovščini. Ste se prelevili v to pozicijo? OK, kaj vidimo:

Vidimo človeka, za katerega nam soseda pove, da se na zaslišanju pred Pilatom ni branil, ker ne bi imelo smisla, pred vso tisto nahujskano množico.  In pred šefom, ki nič ne razume, četudi si želi. Potem vidimo, da Ga pretepajo, pljuvajo po Njem in Ga grdo zasmehujejo. Človek pod križem pade, a se sam potrudi vstati in gre naprej. To se zgodi kar nekajkrat. Vmes se celo ustavi, in ženskam ob poti, ki jočejo, nekaj pove. Ena pa Mu da piti, in On sprejme. Na vrhu hriba se ne upira, ko Ga pribijejo na mučilo. Ko je vzdignjen, se celo s sosednjim križanim razbojnikom nekaj meni. Ob njem so ves čas neke ženske in en možak. Ti se obnašajo podobo kot Križani, za razliko od vseh drugih opazovalcev. Drugačni so.

Če pozabimo na bistvo krščanske vere in Rešenja, ki je v dogodkih PO KRIŽANJU, ko Jezus dejansko fizično umre, kar potrjujejo celo današnji zdravniki, ter potem vstane od mrtvih z istim, a drugačnim telesom, in 40 dni jé in pije, ter uči svoje učence, kar je že višja matematika za naš naravni um - kaj vidite kot opazovalec z neke judovske meščanske haciende? Kar vidite, vas hudo zamisli:

Ta človek, ki je po pripovedovanju resnicoljubne sosede nedolžen, ima v sebi neko nepojasnljivo moč in mir. Potrpežljivo sprejema, kar mu je dano doživeti, in v tem je močan in dostojanstven. Zato, prav zato so jokale jeruzalemske žene, četudi sicer niso verovale Vanj. In zato so jokali posamezniki med Celjani, ko so njihovi sosedje pljuvali, pretepali in zasmehovali ujetnike, ki so jih kasneje krivično in brez sodbe pobili v Kočevskem Rogu ali kje že. Zgodovina se nenehno ponavlja.

Še prav posebno moč pa ima v sebi tisti, ki sprejme neko težavno situacijo, a je ob tem še pravičen, torej je nedolžen. V njem je mir miru. Zdaj pa k razlagi vsega tega.

Tri odrešilne besede, plus ena

Obstajajo tri besede plus ena ali dve, ki nam popolnoma spremenijo duševno stanje v kakršnihkoli težavnih ali nesrečnih okoliščinah. Ker naša zahodnjaška kultura teh besed ne sprejme, smo najbolj pritožujoča kultura vseh časov in vesolj. Ko so tri 'religije Knjige': krščanstvo, judovstvo in islam, plus levičarstvo, 'zabluzili' v svojo bolno stran, so pozabili na svojo največjo moč, ki jo omenjamo zgoraj, in postali smo največji jamrači in pritoževalci v vsej večnosti. To ni prav nič podobno Božjim dušam, ampak je demonsko. Ker v teh religijah in filozofijah ne najdemo tega, kar iščemo, moramo iti pogledat na Vzhod. Tam je tale bedni Jona spisun slišal tri besede, in ko je doumel njih pomen, je sprejel še četrto, ki pa je bila v resnici prva. Gremo po vrsti.

Prva beseda, ki je potem četrta

Ko sem kot zavržen pes prišel v tisto deželo, brez vsega, sem očaral neke ljudi, da so me sprejeli k sebi in mi pomagali. A najprej, že prvi dan, smo se usedli, eden je vzel list papirja in nanj narisal kitajsko črko. Da bi mi jo razložil, je narisal še eno. Takole je zgledala: spodaj je srce, na njem pa je rezilo ostrega meča. Rekel je, da je to tudi del besede nindža, kar pomeni: 'tisti, ki prenese, kar misli, da ne bo zmogel prenesti.' Da tega potrebujem v njihovi deželi, pa bo vse v redu, so mi vljudno zabičali. In da oni temu rečejo: GAMAN.

Glagol gaman suru pomeni 'izvesti gaman':

PRENESTI CELO TAKO VELIKE TEŽAVE,
ZA KATERE SI POPOLNOMA PREPRIČAN,
DA JIH NE MOREŠ PRENESTI.

Da je to bistven del njihove kulture. Da zaradi tega tako potrpežljivo sprejemajo atomske bombe in cunamije. V tem se je potrebno vaditi. Japonci si včasih rečejo: "Čas je za gaman." Pri nas pa me je tega naučila neka podgorska babica: ''TRPEJT, TRPEJT'', je rekla, in vse težave so odpadle z mene. Vse je torej možno, če se odločiš SPREJETI in POTRPETI.

Zdaj vemo, kaj je izvršil Gospod Jezus Kristus že s tem, da je prišel na svet nas Odreševat, in kaj je izvršil s Svojo kalvarijo in križanjem. Pravzaprav je celotno Njegovo pojavljanje en sam GAMAN za nas. Gaman bi prevedli:

(PO)TRPI!

Vendar je to težko v prakso spraviti, če pred tem ne sprejmemo treh predhodnih besed.

Tri besede totalnega oljašanja

Preden jih povem, naj najprej pomirim tiste prenapeteže, ki jih je med nevernimi in vernimi ogromno, in so asurične narave (koleriki), da bom na koncu razložil tudi negativni aspekt teh treh besed, kadar jih prakticirajo leni in brezvoljni ljudje. OK? Počasi torej. Zdaj pa k bistvu.

V tisti deželi sonca, ki vzhaja, nenehno slišiš navidezno pesimistično izjavo, fatalistično in luzersko, a ko spoznaš strahotno moč ljudi, ki jo prakticirajo, se malo zasmiliš, in sram te je lastnega krščanstva: najraje bi se kar v zemljo zaril. In to moč je demonstriral tudi Jezus Kristus. Kajti še preden izvedeš gaman, moraš pred tem ali istočasno izvesti tudi:

Shikata ga nai.

'Šikataganai'. To so tri besede prednebeškega miru, ki je enak nebeškemu, le da v sebi nima VESELJA, ki Življenje dela - ker še ne poznajo Kristusa Gospoda. Tako, da ne bo kdo v lažnem napuhu, da budizem ali pa le neka kultura ne zmore popoln duševni mir doživljati v posameznikih, četudi za Jezusa še slišali niso. Morda pa Ga prav zato ne iščejo tako goreče?

Pa končno prevedimo te tri besede. Najprej dobesedni prevod, ki zahodnjake vedno razkači, da bi se kar razpočili, še posebne kakšne altruiste. Dobesedno shikata ga nai pomeni: 'ni variante, ki bi se dala storiti', 'nič se ne da storiti'. A vidite, vas že jezi. A vam ta jeza nič ne pomaga, ko zasveti rdeča luč na semaforju, vam pa se mudi. In nič vam ne pomaga, ko greste na poroko, pa vam povedo, da je umrla babica. In nič vam ne pomaga, ko zgradite hišo, pa vam jo vojna poruši. In nič ne pomaga, ko imate radi svojega otroka, pa ta zaide v drogo ali umre. In nič vam ne pomaga, ko bi radi zmagali, pa izgubite 7:0. Takrat pomaga samo: shikata ga nai. Japonci imajo temu izrazu enakovreden stavek: shyo ga nai, shoganai. 'Šoganai' ali 'šioganai', kar je bolj pogovorna varianta od 'šikataganai'. Po daljšem razmisleku, ki vsebuje vse elemente duhovne Poti in pozitivnega pristopa, sem te besede poslovenil takole:

Tako pač je.

Na koncu lahko dodate še: sprejmi. Shikata ga nai lahko prevedemo tudi samo: 'sprejmi', a je težko to sprejeti brez 'tako pač je'.

Gospod Jezus Kristus je izvedel 'šikataganaj', 'tako pač je', že, ko je sprejel Očetovo Voljo, da pride na Zemljo kot človek. Potem jo je ponovno sprejel, ko se je v vrtu Getsemani pripravljal na prisilni odhod v Jeruzalem. Človeški del Njegove narave - ker je bil pač v človeško telo rojen - je zavračal mučeništvo, in Jezus je želel, da gre 'ta kelih pelina mimo Njega'. Vendar si je rekel: ''Šikataganai, tako pač je. Sprejmi. Bom pa gaman suru, potrpel.''

Če ta dva izraza končno poslovenimo v enoto, se glasi takole:

Tako pač je. Sprejmi. Potrpi.

Kadarkoli si boste to rekli v pravem duhu, boste v hipu doživeli velikanski mir, kot tudi velikansko moč. V tem SPREJETJU situacije KAKRŠNA JE, in je naši napori ne morejo spremeniti, je mir miru in je moč moči. To je moč prerokov, ki so v preddverje nebes prišli, po katoliški dogmi, četudi so v resnici v sama nebesa, saj so vendar Kristusa vnaprej napovedovali, torej so Ga poznali. A to je tema za kdaj drugič. Mi pa imamo še dve stvari za povedati.

Moč moči 

Jezus-Lev, Jezus-Jagnje
slika: splet

Kdor od vas bo sprejel to za vas NOVO FILOZOFIJO ŽIVLJENJA, ki je tako naravno-Božja kot Kristusova, bo v miru. Še posebej, če bo PRAVIČEN človek, ki ne dela grdobij. Takrat se vam bo zgodilo nekaj strašnega. K vam bo prišel duhovni lev ali tiger, strašna oseba, in bo ob vas. Nekateri ga boste srečali v sanjah in bežali pred njim. A počasi se spoprijateljite z njim, ker vam je Gospod moč poslal, ker ste sprejeli 'Tako pač je, sprejmi. Potrpi.' Eden od simbolov svetništva je tudi lev, a ne morda le zaradi rimske arene, ampak ker je to realna MOČ, ki je dana pravičnim, ki sprejemajo to, kar se ne da spremeniti. Zdaj pa k zadnjemu problemu izraza 'šikataganai'.

Rešitev problema fatalizma

Kadar 'šikataganai' uporabljajo lenuhi in preračunljivci, postane negativen in fatalističen izraz, ko se nekdo vda v usodo in reče, da se ne da nič storiti. Ta del jezi zahodnjaka na Japonskem, ker je jasno, da se da vedno še kaj storiti. Vendar je bil Jezus Gospod velemojster 'šikataganaja' in gaman-a, pa ni bil lenuh in fatalist, ampak KREATOR. Bistvena je torej tista meja, ko pride na pomoč: 'Tako pač je, sprejmi in potrpi'.

So stvari, ki jih je treba sprejeti, kakršne pač so, saj se jih ne da spremeniti. Če si je nekdo zlomil nogo, tega ni mogoče spremeniti, zato JE NAJBOLJE TAKOJ SPREJETI. To je 'šikataganai', 'tako pač je, sprejmi'. Kot vidimo je naša Ilka smučarka mojstrica 'šikataganaja'. Zdaj pa sledi rehabilitacija, ki bi ji rekli gaman, trpi, potrpi - kaj pa ti drugega preostane, če si vse poletje lenuharil, intervjuje dajal in noge bril??

Imaš pa kakšne idiote, ki vidijo zmečkano vrečko ležati pred lastno hišo, pa si rečejo 'šikataganai', 'tako pač je, potrpi', in je ne poberejo ter vržejo v smeti. To pa so duševni invalidi po lastni odločitvi. Takšni ljudje so smrad človeštva, zato ne bodite taki. Če ste debeli in leni, si recite:

''Tako pač je, sprejemam. S tem pa sprejemam tudi gaman, težave ob naporih, da shujšam.''

To pa je pozitivni pasivizem, ki ima v sebi neverjetno moč, moč Božjega leva. Ste že videli koga, ki je bil po krivici pošteno klofutnjen, pa je to mirno sprejel, in le gledal jezneža? Niste opazili, da je s tem zmagal, da je jeznež onemel od mira miru in od moči moči, ki je izhajala iz tistega, ki je sprejel klofuto kot je bila, ter potrpel 'inu obstal'? To se npr. zdaj dogaja krvoločnim Špancem v zvezi s Katalonijo - neviden shock-wave, povratni udar, jih udari vsakič, ko klofutnejo Katalonce (lahko podam linke). Jasno je torej, kako se bo situacija enkrat končala, ne glede na napovedi političnih 'strokovnjakov.'

Jezus Gospod je sprejel Očetovo voljo, da Odreši zablodelo človeštvo, zato je pač rekel: ''Šikataganai, nimam kaj izbirati, če Oče tako želi, želim tudi Jaz, ker Sva Eno.'' In je šel pasivno to Voljo izpolnit, a v tem ni bilo pasivnosti, ker je uporabil gaman, sprejetje težav in trpljenja, ki pridejo, ko se nekaj odločiš dokončati. Pa četudi je to lastna smrt.   

Kdor bo ta tekst dobro predelal v naslednjih tednih, bo prišel - po potrpežljivosti in pravičnosti - v mir miru, ki je velika moč. Pred to močjo demoni bežijo, in ta moč spreminja svet. Morda bi jo lahko povezali s parasimpatičnim stanjem telesa in duha, ki je brezmejno močnejšega vpliva na okolico kot simpatično, ki ga demonstrirajo politika, trgovina in novodobno nadebudno in zato umirajoče krščanstvo pri nas - nenehno smehljajčkanje in objemanje in poljubljanje in obljubljanje. Takšen politični in klerični juhuhu je sicer očem prijeten, a v tem ni več prave moči leva, moči prenašanja križa, moči sprejetja sveta, kakršen pač je, in od tu storiti, kar je mogoče TEBI storiti. Brez 'šikataganai' je gaman le še ena varianta nevroze, in mnogi duhovniki so nenehno nevrotični in depresivni. V takšnih med njimi ni nobene moči, ki jo prinaša sprejetje križa, ki pa mu sledi odločno prenašanje križa na točno določen Cilj.

Zdaj pa stvar preizkusite. In finale

Že danes začnite: ko gledate poročila, težaven film o krivicah in trpljenju, ali gledate stvari okoli sebe, si recite: ''Tako pač JE. Vedno me je mučilo, ker tega nočem sprejeti, zdaj pa sprejemam, da tako pač je - svet je pač takšen. Sprejemam.'' Začutili boste enormen duševni mir, ki ga morda še nikoli niste doživeli. A to ni dovolj. Ni dovolj le sprejeti grešnosti in nesmisla sveta. Reči si je treba tudi: ''Storil bom, kar je v moji moči, in sprejemam težave, ki bodo prišle s tem, saj kdor jih sprejme, so mu tisočkrat lažje, ker mu je dodeljen duhovni lev oz. tiger.'' Morda pa je tak angel. 

Glavna lastnost tega strašnega tigra, ki nam želi pomagati in služiti, če se ga ne bojimo je:

PRAVIČNOST.

Kdor pa ni pravičen, kdor sodeluje z nasilnimi huntami, recimo špansko, pa te moči nima, zato je nevrotik. A vsak dan se lahko spreobrne k Božji, ne le človeški pravičnosti, in dobil bo mir miru. Če pa ob tem še želi Jezusa Gospoda veseliti, pa je ta njegov mir miru poln veselja in tihe sreče v srcu.

Finale: Ko se mu vse to zgodi, naj gre k trpečemu, ki jamra in jadikuje, ter mu ljubeče reče: ''Tako pač je, sprejmi. Potrpi.'' In človek se bo v hipu umiril, kot bi ga strela zadela. To je resnično krščanstvo. Potem mu recite: ''Kar je, je, a jaz ti bom pomagal.'' In oseba bo ozdravljena v duhu - konec bo njenih muk in težav. Takšen pa potem lažje ozdravi, ali pa lažje umre, če je tak Gospodov 'šikataganai'. Ni mu torej treba čakati, da se spremeni svetovni politični red in da na Zemlji zavladajo nebesa, ker tega nikoli ne bo, kajti naš pravi Dom so nebesa. Duhovni voditelj, ki je altruist, torej ni pravi Kristusov učenec in glasnik. Ker obljublja sendvič, bolnico in TV anteno, ne uči pa sprejetja svoje revščine, zato sta oba - 'zdravnik' in bolnik - nevrotična. Posledično oba iščeta psihoanalitika, ne pa Kristusa. Zmeda današnje vere je torej popolna. 

A ti si od danes lahko novi človek. 

En primer

Dal vam bom en primer darovanja moči 'šikataganaja' in potrpljenja. Pred stoletji je na vrata budističnega samostana potrkal berač. Bil je čas vojn in lakote. Menihi so jedli enkrat dnevno, tako da so skuhali riž in ga obilno zalili z vodo, da je bilo za dovolj porcij. Revež je prosil hrane (kot so prosili vratarico sveto Favstino Kowalsko, pa jim je komaj kako skorjo kruha ali par žlic juhe uspela priboriti, ker je bila vojna). Menih na vratih se je opravičil, da nimajo prav nič hrane, in da si za večerjo dajejo segrete kamne na trebuh. A je siromak vztrajal - naj mu dajo nekaj, karkoli. Menih je šel k opatu in mu povedal. Opat je sočutno zavzdihnil, ter naročil menihu: ''Reci mu, naj sprejme svojo revščino.'' Če je bilo to sprejeto, je prišel lev, velika moč, in berač je dobil tisto 'nekaj', za kar je prosil.

To je največ, kar lahko dobimo in darujemo: da sprejmemo svojo ubogost takšno, kot je. In potrpimo. Potem pa pride moč, da se rešimo, ali pa da dostojanstveno umremo. Opat je pravzaprav dejal:

''Tako pač je, sprejmi. Potrpi.''

To je tudi jedro Jezusovega in krščanskega Nauka. A v tem 'potrpi' ni fatalizma, ampak je prostor za delovanje, za boj. Ta boj pa ni klerično-levičarsko popadanje svetovnih kapitalistov, ampak kaj lahko TI storiš ZDAJ, v TEJ situaciji. Npr. če te nekdo napade, da te uniči, si rečeš: ''Nimam kaj, tako pač je. Moram se boriti ali uiti.'' In pride tiger, velik kot slon. Ne obsedimo na tleh, da nas tisti zbrca. Če pa smo zvezani, kot je bil Gospod, in nas pač brca, pa sprejmemo tudi to situacijo in si rečemo: ''Okej, sprejemam, bom pa na Boga ljubeče mislil.'' Vedno imamo torej izhod, zato 'šikataganai' in gaman nista fatalizem, vdanost v usodo, ampak sta MOČ SVETNIKOV. Oni se ne zaletavajo v kajne sveta, ampak rečejo: "Okej, tako pač je na tem svetu. Zato bom nenehno molil in slavil ter veselil Gospoda. In tudi za svet Ga bom prosil, ker je Gospod Usmiljenje. Potem pa bom šel ven in pomagal tistemu, ki ga srečam, če si bo ta pomoči želel. Najprej pa mu bom povedal, da tako pač je, in da naj potrpi. In če bo sprejel, bo močan."

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Odrešenik!

PS: Linkajte tale tekst tistim, ki so v težavah, in jim želite dobro, ali pa jim stvar razložite. Linka se tako, da se odpre komentarje spodaj, in potem skopira spletni naslov zgoraj. 









13 komentarjev:

  1. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvaležna sem za 98. čiv,Joni in Gospodu, ni besed, ki bi izrazile to, se pa v duši dogaja. Kdor odprtega srca bere te vrstice, pusti Bogu, da deluje v njem. Poskusila sem s temi besedami v dani situaciji, ki mi povzroča kar nekaj preglavic, pa še bolj na sorto jamračev vlečem. In sem si rekla: TAKO PAČ JE. SPREJMI. POTRPI. In zgodilo se je, kot bi odrezal - pridejo moč, olajšanje in svobodaaaa – od nečesa, kar ni v mojem dometu.

    In še nekaj olajšujočega se je zgodilo - uvidiš svojo bedo, poraženost, vidiš, da si nula … npr. kamorkoli klikneš, odpreš TV, so neki mojstri, ki ustvarjajo takšne mojstrovine, da je kaj. Edino, kar ostane, da se z vsem srcem, z vso dušo okleneš Gospoda, in tistih Njegovih, ki so ti blizu. In jih dobro poslušaš in si vzameš k srcu Njih Besede.

    Z veseljem preberem komentarje ostalih in odgovore Jone, ki dodaš in razložiš, kar se iz Sv. Duha porodi. Je hrana za dušo.

    Hvaljen Jezus in Njegovi. Lep dan, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  3. Pozdravljena lidija, gostiteljica in podpornica misijonarjev! Torej si sama tudi.

    Ja, tale zadnji čivk je cement za VSE, kar se Poti in Gospoda tiče. Kar nekaj bi se dalo še povedat, a je tekst že itak predolg za lene bralce, zato bom morda naslednjič še kaj dokazov dodal.

    Mojstri so vsepovsod, a njih zemljene mojstrovine žal ne peljejo Domov. Zato si želim postati mojster služenja Gospodu, a kaj, ko sem pa tak črv, da ni za povedat.

    A kakorkoli: kdor obvlada šikataganai, tisti se dotakne roba Božje Volje. Kajti Gospod je v vsem in nadzira vse - osebno ali posredno. Zato je SPREJETJE okoliščin in dejstev taka moč. In ker se prenehamo parati na dvoje, na troje.

    Vidim, da se je babica zgoraj javila, tudi njen komentar je poveden. Sveta Favstina je dejala nekako tako, da lahko govoriš le to, kar je v tebi. Zato duhovščina nič ne pove o Ljubezni z Gospodom, in zato največji svetniki govore o njej.

    Mi pa moramo jecljati, kolikor pač zmoremo. Kakšno mojstrstvo to pač ni, a od nekdaj je znano, da ko nekdo avtentično jeclja o Ljubezni z Gospodom, in pri tem dela take ali drugačne napake v tej pripovedi, mu vendarle prisluhnejo vsi kralji, vsi papeži, vsi veliki teologi in vsi državniki - če jim je kaj mar za lastne duše. No, tako je bilo nekdaj, danes pa take glasnike prevpijemo kandidati za volitve. A nema frke: naša naloga je dajati PRILOŽNOST, potem pa kakor kdor želi, 'tako pač je'.

    To je Kristusov Evangelij. Hvala vsem Njegovim!

    Gremo naprej. Aleluja, Kristus je vstal, in JE. Ina na.

    OdgovoriIzbriši
  4. hieronim piše:

    Hvaljen Jezus !

    Kako je vse povezano, Bog skrbi za naše duše. Veličina Krščanstva je v tem, ker nam Daje rešitev, celostno razlago Božanskega, riše nam Pot Domov !

    V teh časih dostopnosti do informacij je človek bombardiran z vsepovsod, še tistim redkim iskalcem se glava zmede in upanje je nedefinirano. Šikataganai žal večina jemlje kot opravičilo za svojo lenobo in svoj prav, katerega podpira lažni ego in napuh. Te veščine iz vzhoda so polovično pripeljane do nas preko nepopolnih inštruktorjev, katerih razlaga lepo gladi in tolaži. V svojem omejenem in skromnem razmišljanju se mi s tvojo pomočjo odipra,
    kakšno res hudo ''mojstrovino'' si nam predstavil. Gosod pa nam ponuja še več kot to, ponuja nam Ljubeče služenje LE Njemu, oznanjanje Njegove besede in daje veseli smisel življenju na zemlji ter mir v srcih.

    Kdor sprejme, potem ima, in le tako potem lahko daje. Naš oče je tako Usmiljen, da nam ponuja Ljubezen, ponuja nam Sadove Duha, Resnico in v srca vnaša Srečo. Počasi mi kaplja, kako je res vse v prečudoviti in logični Povezavi. V Svetem Pismu vse piše, pa še v kakšni malo starejši knjigi.

    Hvala za tvoj veliki trud, za nesebično predajanje Znanja. Aleluja !! Prečudovito !


    h.

    OdgovoriIzbriši
  5. Pozdravljen hieronim! Danes delo na vrtu, a v daljavi so misijonarili na veliko. Aleluja!

    Prav poveš o vsem. Pa saj tudi tukajšnje informacije, ne le Vzhodne, vse na pol predelajo, zato pa svet tone v lažno vero, lažno dobrotnost in drogo ter vojne.

    Res je v Svetem pismu vse, a od tam se lahko uči le tisti, ki je od nekoga dobil seme VELIKE vere, ali še bolje, seme LJUBEZNI do Gospoda. Če pa bereš sam ali na kakem tečaju, kjer ti razlaga plačan teološki profi, ki 'vse ve', Boga pa ni srečal, potem pa se bo zmeda samo širila še naprej in naprej. Če ti razlaga tisti, ki je bil na Everestu, je povsem drugače, kot če oni, ki je le bral in filmčke pogledal.

    Res, neverjetno je vse v logični in mistični povezavi, a to lahko dojema tisti, ki posluša Jezusov Nauk in napotke, ne pa razvodenele nasvete čutnih užitkarjev, ki morda skušajo dati Boga na prvo mesto, zadaj pa je še vsaj 5 do 15 drugih mest. Takrat v ozadju vse skrivaj upravljajo hudi duhovi.

    V 'tako pač je', je največja moč in skrivnost vere, kajti kdor to sprejme, sprejme, da tako pač je: da je Gospod največji, in da On JE, ina na. Pa o tem morda kdaj drugič.

    Prava vera je preprosta in neverjetno resnična. Ker je tak tudi Gospod.

    Pa nadaljuj, nekaj bo ...

    PS: v zg. komentarju sem napisal, da glasnike "prevpijemo" kandidati za volitve: PREVPIJEJO. Tudi sicer se opravičujem, ker so moji teksti včasih kar polni slovničnih napak, ker vse napišem v enem valu, tik pred objavo. Potem pa še kdaj preberem, in kdo se mi javi ter pove za napake, pa jih popravljam. Tako da tisti, ki so prvi, morda naletijo nanje.

    OdgovoriIzbriši
  6. Od tistega dne Jona, ko si mi po Božjem posredovanju povedal za ime, se je nekaj spremenilo. Res je, veliko skupnega imava z Lidijo, ki je poslušala svetega Pavla, Gospod pa je storil in ji odprl srce. Tisti zapis in slike potoka, kjer je bila krščena na linku so pretresli in samo čudila sem se, pri Bogu je vse mogoče. Vsak dan berem o njej, brskam po netu, da naletim na karkoli povezano z njo in njenim življenjem … gledam slike, si jih shranjujem v mapo. Čedalje bližje srcu je ta svetopisemska žena.

    Tole s sladko močjo v zadnjih dveh čivkih pa je navdušenje in uporabljam v praksi. Eno veselje je skočilo vame, ko sem to prebirala, že naslovna podoba Samsona, ki použiva sladki med moči zadane, in me spominja na čudovite slikanice pravljic, ki sem jih kot otrok kar požirala in stopila v tisti svet. Samo da je tukaj zgodba prenosa ta, da je to vse res in se dogaja na duhovnem nivoju.

    Ob zadnjem delu teksta 99. čivka, Jaz Sem, rdečkasto obarvan tekst v kiticah, je Milost buhnila, kakšna Očetova Ljubezen se skriva v njem. Kar kliče k vzpostavitvi ljubečega odnosa. V priklonu pred križem ali Njegovim svetim, v polnosti, se čas ustavi, napolni se s sladko gostoto in vse miglja v tišini, ki JE. V tistem si, najnižji sluga tistih Njegovih ljubečih, katerih karizma nas je očarala. Se še spomnite bloga 33+10. Vrnila sem se na to in ga prebiram.

    Hvaljen Jezus in Njegovi, lep dan, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  7. Prvi del, ker sem preveč napisal:

    Joj, to je pa veselje brati, da kdo sprejme, kar Gospod daruje. Lidija, pomočnica prvih misijonarjev - tudi tebi zdaj pomaga, ker si očitno na istem. Vse je v medsebojni naklonjenosti. Tudi jaz, če pomislim na sv. Lidijo oz. njeno delo, sem čisto razorožen od nečesa lepega.

    Upam, da tudi naš h. še malo bolj s sv. Hieronimom medsebojno NAKLONJENOST razvije. A zahtevno družinsko življenje hoče tudi svoje kose srca: kak preddvor, prekat, kako zaklopko, del aorte ...

    Tvoj um si je zaželel medu, ko so mu oči poslale sliko. Vsakdo rad sprejme med, razen sladkornih bolnikov. A Božji med srca je nekaj drugega, in ti to očitno zdaj veš. Aleluja! To je Milost, ki ima nek namen, in ni le zate. Videti je, da je to namen sv. Lidije. Pa da ne bi mislila, da ti je jona dal to ime, ker še vedel ni zanjo, ker je tisto v APD 16 očitno le enkrat prebral in spregledal vso lepoto njene zgodbe. Šele Gospod mu je oči odprl.

    33+10? Le kaj je to? Grem iskat - a ne moreš linka prilepit? Lidija ni bila tako skopuška.

    Po dolgem srfanju sem končno našel; ja, to je TO:

    http://jonah2-10.blogspot.si/2017/05/3310.html#comment-form

    A kdor ni ZVEST, ga hudič antikrist zvleče na razne seminarje, tudi cerkvene, kjer pa pade v čorbo 'sivih kit', klerikalcev in mnogih pol-vernikov, ter si izbori spodnji del vic. Jaz predlagam povsem drugačen pristop: po OŠ (verouk) v cerkvi poišči tistega, ki Ljubi Gospoda in se UČI od njega. Ko Gospod še k tebi pride in se ti razodene - lahko tudi skozi svetnika ali Mati - potem pa se PREVIDNO vrni k Cerkvi in tam Gospoda SKRIVAJ občuduj, svetnike SKRIVAJ slavi in cerkvi denar in kakšna dela daruj - vseh ostalih druženj pa se izogibaj, ker se tam ne ve več prav dobro, kaj je prav in kaj ne, in kje je meja človeka, in od kje se Gospod začenja. Ker če bo prerojena duša v cerkvi govorila o Ljubezni z Gospodom, kot to govori ta jona, ki ga je Gospod ustvaril, potem se bodo ponovila strašna mučeništva mnogih velikih svetnikov, ki so jih katoliki mučili do skrajnosti, čez 100, 200 ali 1000 let pa šele v svetnike naredili.

    Rodite se, novi misijonarji, ki znate razlagati Besedo v Luči LJUBEZNI, ne le vere. Ki razumete napake in prednosti protestantov. Ki imate skrajne srčne prijatelje med svetimi in svetniki. Aleluja! Kot zdravnik ne živi pri bolniku, tudi novi misijonarji ne morejo živeti sredi Cerkve, ker se tam ne morejo roditi - tam jajček v hladilnik dajo, in rečejo, da so božja pota dolgotrajna. Kar pa seveda ni res: Gospod je hiter kot blisk.

    A to ne pomeni, da Cerkvi ni za služiti in pomagati, saj je le ena 'potujoča ladja', kot sama pravi, ki še ni na Cilju. Če pa pride kak krmar, ki pozna Cilj, je tepen kot pes. In ko v morju konča, in ladja spet luta v megli, se spomnijo, na dan vseh svetih samo, da je bil OK krmar, da je bil Božja figura.

    OdgovoriIzbriši
  8. Drugi del:

    Kaj smo se naučili? Sveta Lidija je pomagala misijonarjem, ni pa v cerkvi živela. In kaj je ŠE VELIIIIIIIIIIIKO POMEMBNEJŠE: bila je PRVA ali med prvimi, ki je sprejela Veselo novico na njenem koncu. Si zamislite olajšanje svetih apostolov, ker jih je po Svetem Duhu prepoznala? No, takšno veselje pa tudi tale bedni jona doživlja, ko vidi, da semena Božjega Nauka o Prvi zapovedi Ljubezni začenjajo, malo po malo, kaliti.

    In zato se je začela uresničevati Gospodova obljuba o svetosti vsem tistim, ki so zvesti. 33+10. Pa povejmo še to: kdor popolnost doseže na tretjega od naštetih načinov, bo postopoma izpopolnil tudi prvega in drugega, da bo lahko sinovom za zgled, če bo to potrebno.

    Pa lep pozdrav tebi lidija in vsem. Ostalo pa je v srcih, ki so Gospodova.

    No, pa še to: tam piše, da lahko po milosti duhovnega vodnika:

    »Govori o Gospodovi slavi, četudi je nem,
    lahko prečka gorovja, četudi je hrom,
    in lahko vidi zvezde na nebu, četudi je slep.«

    Poglejmo zdaj našo lidijo in hieronima:

    - Bila sta nema Besede, a polna praznih marnj, zdaj pa o Gospodovi slavi govorita;
    - bila sta hroma za Gospodom hoditi, zdaj pa potujeta preko pokrajin in dežel, da Ga sledita in razglašata;
    - in bila sta slepa za Božja sonca na Nebu (svetnike), a zdaj pa sta prijatelja z Njimi.

    Aleluja! Gospod je velik. Pri Njem je tudi nemogoče mogoče. Gospod je velik, Njegova zvesta čreda tukaj na Zemlji pa je majhna.

    OdgovoriIzbriši
  9. hieronim piše:

    Aleluja !

    Čudovit, močan čivk, poln Ljubezni, ne da počivati, ves čas mislim na napisano, ogromno stvari mi Je povezal in od sedaj naprej bo Učenje, ob Vaši pomoči, še veselejše.

    Po branju Samsona se mi je po navdihu kar pojavilo: '' ''Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi !'' Jezus je obljubil ! Ko sprejmeš obljubo, ubogost, nevednost, pokoro, in da tako pač od sedaj naprej je, ter se predaš Njemu. V Njegovi obljubi pa je moč ! Slepi Bartimaj, ko je sprejel svojo ubogost, je dobil iskreno moč in prosil ozdravljenja, Jezus pa je nesebično preusmeril zahvalo Očetu: ''Pojdi, tvoja vera(v Boga Očeta, Besedo) te je rešila.'' Ozdravljeni Bartimaj je za vedno ostal z Njim in še danes oznanja ! Sveta Favstina, sveti Hieronim ….. In še mnogo podobnih. Ne vem,…. sem v omejenem znanju prav razumel sporočilo ?

    Le kako naj se približam svetemu Hieronimu ? Nikoli niti približno ne bom dosegel njegovega znanja in Ljubezni. Občudujem Njegov pogum, strast do Gospoda, vse svoje znanje je uporabil Zanj,…. In vse življenje se je boril. Priznam, na začetku mi je bil čisto tuj.

    To je tako navdihujoče, da kar jemlje sapo! Kot bi doživel ponovni Krst ! Veseli, sladki Mir, ki je možen le pri Vas !


    h.

    OdgovoriIzbriši
  10. Prvi del

    Živjo Hieronim! Zdaj boš videl, zakaj je dobro, da se oglasiš in poveš, kar veš: zato, da greš lahko potem NAPREJ, ko si korigiran. Lepo pišeš, in ker si vprašal (ali pa če ne bi), ti tele stvari pojasnim:

    Prišel bo čas, ko se bomo malo bolj posvetili protestantizmu. Potem bo katolik lahko ločil nekaj od nekaj in našel svojo pot, če bo dozorel za to. Tudi ti si tu vmes, in vsa Katoliška Cerkev, ki ne ve, kako bi v Amazoniji razpad svojega sistema zaustavila, ker binkoštniki menda hudo prodirajo skozi džunglo, skupaj s frčafelami. Ti hieronim pa že ločiš nekaj od nekaj, kar govori tvoj komentar, a še vedno ne ločiš povsem. Istočasno govoriš dve stvari, kot tudi naša Cerkev, pa papež tudi. Zmeda. Takole gre:

    Treba bo iti nazaj na prvi jonov blog in preštudirati o DVEH aspektih Kristusovega Nauka (daj, najdi link in ga prilepi tu):

    1. Božjem obilju,
    2. Božji ubogosti.

    Očitno bo treba o tem še veliko pisati, četudi sem si želel končati pri 100. čivkih, saj veš, ime jona pušča posledice, zgleda, četudi sem ga po 'naključju' izbral. Pol sem pa res nek jona ratal, ki ne veruje v vero sveta, ampak v Boga. A Gospod želi, da še pišem, pa imava debate na to temo. Torej:

    Za začetnike ima vsaka spodobna religija obljubo OBILJA. Tudi Jezus Gospod je obilje delil: ozdravljal je, pa hrano množil, pa vse to ... A sveti Andree Besette, še en izjemen svetniški vratar in revček, ki je ozdravljal desettisoče je rekel: "Če pa kdo le malo ozdravi, ali sploh ne, je to zato, ker ima že trdnejšo vero."

    Kaj boš pa zdaj? Kap? A vidiš, da tistim, ki so že dlje na Poti, Gospod po potrebi daruje UBOGOST, ker je tudi sam živel tako? In ti si to stanje odlično opisal:

    "Po branju Samsona se mi je po navdihu kar pojavilo: '' ''Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi !'' Jezus je obljubil ! Ko sprejmeš obljubo, ubogost, nevednost, pokoro, in da tako pač od sedaj naprej je, ter se predaš Njemu."

    Ali ni sv. Favstina živela v ubogosti, drugim pa darovala obilje, ko je slaščice pekla zanje in kuhala? Ker za pujske je le dobra krma dovolj dobra.

    Luteranstvo pa uradno hlepi po Gospodovem obilju v materialni in prijateljski obliki. Zato so pastorji, ki delajo neverjetne čudeže, veliki MILIJONARJI. Nisi prebral narobe: nisem napisal misijonarji. Kako je to mogoče? Ker si to želijo. Isto je z delom katolikov, a to pač ni uradna vera, kot pri prvih. A vse čaka zadnji del Poti: so Jezusa hvalili, je imel biznis, polno prijateljev v politiki in zdravstvu in kleru, bil bogat in bahat? Nič od tega ni imel, ker moramo v nebesa priti goli in bosi, a čistih duš. Zato tisti, ki jim je dano tukaj obilje, ker si ga želijo, v glavnem v vicah pristanejo, čeprav trdijo, da vic ni. Povej to svojim prejšnjim navdihnjencem, evangeličanom, a pazi, tudi oni znajo biče izvleči.

    In zgodba o slepem Bartimaju ni zgodba o šikataganaju, ker B. ni sprejel svoje revščine, ampak je želel obilje: ZDRAVE OČI. To je fizični aspekt te zgodbe. Če pa gremo v globino, v dušo, pa je Bartimaj SPREJEL svojo DUHOVNO slepoto, in je Jezusa prosil za OZDRAVLJENJE DUŠNEGA VIDA, DUŠE, in Jezus mu je to prošnjo izpolnil, ker se mu je RAZODEL. RAZODEL! RAZODEL! BOG SE JE RAZODEL!! Kajti vidi samo tisti, ki sprejme Odrešenika in Ga prepozna, vsi ostali pa so slepejši od trde noči na dnu rudnika. Kar mu je torej Gospod dal, ni Moč šikataganaja, ampak veliko več od tega. Šikataganaj pa je moč nošenja križa, četudi si še daleč od Kristusa, četudi si še popolnoma neveren v neki džungli. to ni sta moč, postane pa, če Srečamo posebej za nas razodetega Gospoda.

    Najbrž sem že predolg, grem drugi del napisat:

    OdgovoriIzbriši
  11. Drugi del: hieronim sprašuješ: "Le kako naj se približam svetemu Hieronimu? Nikoli niti približno ne bom dosegel njegovega znanja in Ljubezni. Občudujem Njegov pogum, strast do Gospoda, vse svoje znanje je uporabil Zanj,…. In vse življenje se je boril. Priznam, na začetku mi je bil čisto tuj."

    Tvoja nerazrešena travma je še vedno, da se vedno in povsod PRIMERJAŠ nekom. Če se že primerjaš z nekom, se pa primerjaj z Jezusom, ko je bil zapuščen celo od učencev, vsi pa so ga za norca imeli. Zakaj pa se s tem ne primerjaš? Tale jona se ne primerja z nikomer, se pa vedno zaveda, da je nula pred tistimi svetimi, ki so Ga rešili. A namesto da se zdaj tehtamo, je naše delo povesem drugje: častiti jih moramo in veseliti; razglašati in jim služiti. Kako naj bom kot Jezus, kot sv. Pavel ali kak drug svetnik, ki je z menoj, kot sv. Favstina???? Lahko sem pa njihov vratar, čistilec čevljev, pojasnjevalec njihovega načina razlage Besede - a skozi mojo karizmo, ki pa je specifična: zabita je. A ko srečaš Gospoda, postaneš samospoznan takšen, kakršen si, v svoji ubogosti, in iz tega pride moč Služenja.

    Malo bolj Hieronima svetega študiraj, a če ga ne Ljubiš, ni prave naklonjenosti. Ljubiti v Božjem smislu pa je možno le, če srce ni razklano na ta svet in Boga, na obilje in ubogost. Mar mu nisi podoben v tem, da je tudi on pomagal, recimo papežu, ob tem pa je neke stare deviške matrone učil Nauka, a bolj kot ne zaman? Tudi ti imaš to skušnjavo, če se bolje opaziš. Le da deviških nikjer ne najdeš, zdaj so to drugi časi - torej je vse še bolj nemogoče. No, ko mu je Božje obilje poteklo, in je bil zrel za kaj več, mu je papež-prijatelj-zaščitnik umrl, Hieronim pa je moral pobegniti pred slavnimi svetimi teologi v Vatikanu - šel je v Betlehem. In tam je nadaljeval s svojo karizmo Božjega pisanja. Glej, Gospod ti je ponudil. Ker pa si jono srečal, ti ponuja, da pišeš o Ljubezni do Kristusa in Njegovih svetih.

    Pa hvala da si, da ste, in Bog z vsemi.

    OdgovoriIzbriši
  12. hieronim piše:

    JAZ SEM, vedno in povsod !!!!!

    Nisem takoj odgovoril, ker sedaj pa imam kaj za študirati !! Sem se takoj spomnil, kje piše v blogu o Božjemu obilju in Božji ubogosti, pred oči mi je prišel oče Opeka. Pa tudi čez ves blog pišeš o tem in Svete knjige tudi.
    Upam, da si mislil na ta link :
    http://jonah2-10.blogspot.si/2017/02/24.html
    http://jonah2-10.blogspot.si/2017/03/25.html

    Rad bi še bolj razumel, kar si mi obširno in nesebično odgovoril. Že od včeraj do danes bolj razumem, in ko skromna pamet komaj zazna, se odprejo oči in sreča preplavi uspavano srce. Moram krotiti neučakanost, nočem Gospoda žaliti z površnostjo. Saj v sorodnih vejah krščanske religije je ravno površnost usodna. On raste, jaz pa se manjšam….

    Hvala, Jona, tvoji Darovi so pravo Upanje ! Bog z vami.


    h.

    ps.
    sosedje imajo lep pozdrav: Hvaljen Jezus in Marija.

    OdgovoriIzbriši
  13. Živjo Hieronim! Bil sem zdoma na poti in med vožnjo mislil, kdaj neki se javiš, da opraviš svojo malo nalogico: saj si vendar edini v vseh vesoljih, ki je rekel (ne vem pa če storil), da bo joanata v Ninivah sprintal in študiral. Torej bi moral hitro klikniti linke, da še drugi kaj preberejo, kajti jaz ne vem več kje je kaj.

    Kaj je treba vedeti glede ubogosti: od znotraj navzven je treba kožo potegniti, ne obratno:

    nič ne pomaga, če nekdo postane menih, ubožec, se odreka in posti, ČE PA NI GOSPODA VSAJ MALO SREČAL, IN SPOZNAL, DA GOSPOD NI ČLOVEK, AMPAK NEVERJETNI MILOSTNI PREKRASNI VELIKI BOG. To je temelj ubogosti v duhu, ker takrat spoznamo, da smo Njegovi otroci, a da NISMO kot On, ker On je OGGGGEEEEENNNNJJJJJ, mi pa Njega iskrice. To je temelj SAMOSPOZNANJA in s tem spoznanja lastne neomajne in večne grešnosti v primerjavi z Draguljem. In to nas ozdravi samih sebe.

    Naprej: ko smo ozdravljeni samih sebe, nam ni več tako zelo mar za to škatlo duha, telo, in njega pritikline (lastnina, žlahta, ime in slava): tako spoznavamo svojo ubogost in jo povečujemo, kajti še en večno-čisti (kar Cerkev še ne ve), še en nitya siddha, sveti brat od Favstine, je rekel:

    ON SE MORA VEČATI, JAZ PA MANJŠATI.

    Te ne zadane v srce? Če te, si evharistiran na mestu, in lahko kar umreš, juhuhu!!

    Evangeličanstvo (in otročja katoliškost) pa stremi k obilju: bratskost, družinskost, mame pa ate, otroci, prijatli (po možnosti politični), posel, kmetija, avto, zdravje ... A vse to je Jezus Gospod svojim intimnim učencem zapovedal SOVRAŽITI. Seveda ne sovražiti po naše, ampak za nepomembno za dušo imeti. Kajti naša okolica je enaka našemu telesu in obleki: NIMA VEZE z dušo, ki kliče Gospoda. Zato tisti, ki zapustijo VSE, KATERI JIH DOBRO POZNAJO, in gredo za Kristusom, hitreje odvežejo svoj lažni ego, ki temelji na teh začasnih pritiklinah. Kdor nima nič in je zavržen, nima več lažnega ega,

    AMPAK MU OSTANE SAMO ŠE NJEGOV PRAVI BOŽJI EGO: Ti Si Gospod; a jaz sem tudi, ja, ja, jaz sem tudi: in to Tvoj večni vdani služabnik!

    Aleluja! To je tapravi ego. Kaj je tu težko za razumeti, pitam se pitam?? Gre se za smrt, ne pa za razumetje. Smrt pa je krst: takrat bi morali umreti za svet in se roditi za Jezusa, a krsti katolikov in protestantov so krsti v življenje občestva, društva, in iskanje čutnih ugodnosti v njem. Kakšen krst pa je to? A je to kakšen krst?? Če nisi po njem nor na Boga in se postiš, da bi čimprej umrl, ter Ga razglašaš noč in dan - kakšen krst pa si potem prejel? Duha že imaš, nekega duha, a ne Svetega, kajti tvoj diši pa šunki.

    Tako nekako. Pa dobro bodi, nisem mislil novega čivka dati, dokler ti ne opraviš te drobtinice. Aleluja!

    OdgovoriIzbriši

Blogger vsili nek sistem preverjanja s sliko, da vidi, če niste robot. Prosim, znajdite se, včasih deluje, včasih pa so težave? Lahko komentirate kot 'anonimni', 'ime' ali 'Google Račun' - vaš račun bo povsem neviden tako bralcem kot avtorju bloga.

Komentarji, nepovezani s temo ali neumestni (npr. zahteve po dokazih o obstoju Boga in podobne neumnosti), se brišejo.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.