Ta blog je nadaljevanje bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI). Namenjen je iskalcem Gospoda, ki jim je bil omenjeni blog všeč in koristen, in so 'preštudirali' vsaj ključne zapise: št. od 20 do 25; št. 28, ter vse nad 33, z najpomembnejšim, zaključkom: GOSPODOVA POSLANICA ZA NOVI ČAS (KLIKNI) - skupaj s komentarji. Vesel bom komentarjev, vprašanj, spoznanj ali navdihov takšnih skrajno redkih iskrenih duš.

Vsekakor priporočam branje zapisov od 1. naprej, ker se sporočila navezujejo in dopolnjujejo.

torek, 20. junij 2017

6. Božji kaizen
24.6.17, sob.

Japonska beseda kaizen postaja vse bolj popularna v svetu. Zanima predvsem poslovneže. A kaizen pomeni: vsakodnevna sprememba na boljše. Je japonska skrivnost neprestanega samo-izpopolnjevanja na izbranem področju; kapljica za kapljico = mogočna reka. Kot vidimo na sliki, sta pismenki sestavljeni iz: sebe ošvrkniti z bičem + dati jagnje na oltar (žrtvovati - še en dokaz da je eden od izgnanih Izraelovih rodov prišel na Japonsko. Glej npr. opravi yamabushi-ja in judovskega svečenika).


Se spomnite, da sem v blogu Jona gre v Ninive, v komentarju, vse bralce povabil na skupno molitev, vsak dan ob osmih zvečer? In da sem pritožujoči glede časa in volje pojasnil, naj začne z morda 15-imi minutami? No, kaizen za zgube se začenja z eno samo minuto dnevno.  

1.   Izberi v čem želiš postati dober, boljši.
2.   Izberi čas, ko se boš vsak dan temu popolnoma posvetil – začni z eno minuto.
3.   Začni DANES.

Ko so bivšega ameriškega vojaka-specialca vprašali, kako uspeti, je imel samo en odgovor:

Nikoli ne odnehaj!

Ko damo to dvoje skupaj: VSAK dan po malo + ne odnehati, lahko dolgoročno uspemo v čemerkoli, kar ni v nasprotju z Božjimi zapovedmi in Ljubeznijo.

Kako pa mislite, da so svetniki prišli do strogega postenja in askeze? Samo s POSTOPNIM NAPREDKOM.

Kaizen pomeni, da ko naletimo na nek izziv, problem ali težavo, in nam je to zelo pomembno, v hipu vzpostavimo stanje duha, ki je nepremagljivo: uspelo mi bo! Počasi, postopoma, a nenehno, VSAK DAN, a brez izgovora! Tudi če nam na koncu morda nekaj ne uspe, naš duh NIKOLI NI PREMAGAN. To je kaizen samurajev, kot tudi Božjih ljudi.

Zato tisti, ki ne zmore VSAK DAN, BREZ IZJEME, moliti ob istem času vsaj eno minuto, ki bo čez nekaj mesecev postala pol ure in čez eno leto ena ura, v enem kosu, ne more biti kristjan, ampak je otrok demonov, s tremi, štirimi ali petimi srci. In tisti, ki so sledili Jonovim nasvetom, zdaj kot duše hitro zorijo. Kdor pa se je namrdnil, je … 

Kaizen iz pokvek (to smo mi vsi) dela zmagovalce, Božji kaizen pa vodi duše v nebesa. Zato je kaizen prav tako Jezusovo gorčično seme. 


 23.6.17, pet.
5. Vsi si želijo le Gospodovega obilja, vendar …

Enosrčnost za Gospoda

 1. Gospodovo obilje so: lepa cerkev, orgle, blaginja, ozdravljanja, vesela družinska občestva, katoliški inštituti in čudeži. Vsa živa bitja si želijo živeti v obilju. Vsi sovražijo ubogost. Gospodova ubogost pa so: vaja 'enega prsta', 'drobna molitev', umik, tišina, ter odpoved premnogim NEPOTREBNIM željam in aktivnostim, ki jih zapovedujejo naši telesni čuti in reklame.


2. Vaja 'enega prsta', in podobne, nam krepi voljo (imeti ENO SRCE!), katera se potem priključi Gospodovi volji; 'drobna molitev' Gospodovega Imena z Ljubeznijo pa nas pripelje neposredno pred Gospodova stopala. Prva zbira moč za hojo za Kristusom, druga pa je hoja s Kristusom.


3. Vsi si želijo obilja, kar pa je kmalu demonsko stanje, kajti hudič širi in razpršuje, Gospod pa je v enosti srca. Večina ljudi ima po več src, a to je enako kot imeti več domov - več src imaš, bolj si malosrčen. Biti v Gospodovem uboštvu pomeni imeti eno samo srce, biti celosrčen Zanj. To je potem Nebeško Kraljestvo.


4. Večina ljudi in duhovnikov ima 2,5, 3, 3,5, 4 ali celo več src. Več jih je, več 'zakladov' malikujemo, več trpimo in bližje smo peklu, še pred smrtjo telesa. Nadpovprečni ljudje (in spodobni duhovniki) imajo dva srca (npr. posel in družino), še naprednejši pa enega in pol. Veselje je (v duhu) videti škofa, ki ima le še eno srce in pol, to pa je za Gospoda! In takšni škofje se prebujajo, in takšni bodo posebej blagoslavljani. Zakaj? Ker kadar TE besede govori nek ničvredni Jona, malo odmevajo, ko pa jih bo spregovoril (nad)-škof, bodo veliko odmevale. Takrat pride Gospod osebno in reši ta rod.


5. Kdor pa ima le še eno srce, za Gospoda in Njegove, je zares Božji. Tisti z enim in pol srcem lahko CELOSRČNOST dosežejo v času 'drobne molitve', zato bodo v času umiranja prav tako sposobni tega - in čaka jih slavnosten, direkten sprejem v nebesa, v Gospodovo palačo ali celo k Gospodu Jezusu osebno. Aleluja!! 
22.6.17, čet.
4. Od kod moč Besede

1. Kdor spregovori ali vpije po dolgem mirovanju in molčanju, ima misel in glas, 'ki treseta'. Kdor pa vedno govori in skače, je njegovo vpitje prazno.


2. Tudi sveta maša ima v sebi elemente Gospodovega gorčičnega zrna, ki so Gospodova moč v zrnu: povzdigovanje Najsvetejšega, sveto obhajilo, sveta spoved v spovednici in pa tišina ter daljša nepremičnost duhovnika – če je takrat tudi njegov duh nepremično zagledan v Tistega, ki je Najdrobnejši, ker je tudi Največji. Če pa je le poza, je vse skupaj le poza.


3. Duhovnik, ki je 'aktivist', je le potrošna roba, enaka sodobni tehnologiji in živalo-reji: kar malo obnemore, mora biti takoj zamenjano z novim, mladim. K sreči Gospod tega v današnji Cerkvi ne dopušča, ker ni dovolj mladih. A če obstaja aktivističnost, bo ostala tudi starikavost. Zato naj predvsem duhovniki v svojih najboljših letih, ob vsakem prostem času, vstopijo v 'drobno molitev', v nekem skrivnem kotu, ne pa na izlet, fejsbuk, tviter ali na foto-romanje po čudoviti pokrajini. Kajti sicer (po kratkem 'veselju') sledi nenehna melanholija. Melanholija in tesnoba sta simptoma zemeljskega uma. Duhovna beseda takšnih duš je kot plastična vrečka, polna - zraka. Zato koru in orglarju zapovedo veliiiiko glasnega popevanja. 
21.6.17, sre.
3. Kaj je nebeška 'drobna molitev'


Ker ste prebrali priporočena bloga 24 in 25, lahko razlikujete med Božjim obiljem in Božjo ubogostjo. Primer obilja: spomnimo se umestitvene svete maše za nadškofa Stanislava Zoreta. Začela se je z gromoglasno Božjo glasbo, ki pa je ni in ni in ni in ni in ni in ni in ni bilo konca, in na koncu je pričela že moriti v vsej svoji silini in veličastju. Človeka je najprej povzdignila, potem pa ga raznesla po vsej pokrajini. Sledi nemoč. Nekje vmes je petje in glasna molitev, čisto na dnu, neopazna, pa je 'drobna molitev', kjer se jezik in morda ustnice premikajo le še za kakšno deset-tisočinko milimetra, glasu pa ne bi zaznal niti najnatančnejši tovrstni merilni instrument. Kajti vse se dogaja znotraj telesa, v srcu in malo umu, v srcu pa je doma naša duša. Tovrstna tiha molitev je Božje seme moči, vere in Ljubezni z Gospodom. V njej so skrite vse moči Božjega Kraljestva. Kajti ta drobni, od elektrona še miljardokrat manjši križek v našem srcu je: Božje Kraljestvo. 

 Naučiti se je torej potrebno moliti glasno, a le kdor moli 'v najdrobnejšem', se nikoli ne upeha, ampak je poln Božjega Ognja.


20.6.17, tor.
2.  Potek pretvorbe moči v Ljubezen

Človekova vseskupna moč, stisnjena v gorčično zrno Ljubezni/vere, je seštevek in tudi zmnožek energije telesa, psihe (razum + čustva) in duha. Včasih je duh šibek, pa se najemo - in se tudi duh okrepi. Včasih pa smo siti, a sta telo in psiha betežna, pa ju okrepi duh, duša. Včasih je psiha tista, ki rešuje telo in duha, včasih pa ona dva rešujeta psiho. Energija nam torej kroži in se preobraža. Nas pa zanima, kolikšna je skupna sila in ali smo jo zmožni združiti v eno samo točko, da se, s pomočjo Nauka, preobrazi v Ljubezen. 

Gre se za celokupno energijo, ki smo je zmožni, tej pa se pridruži še kozmična energija, če imamo odprtost, sproščenost in smo pozitivni ter zbrani. Takrat se rodijo mistične moči, in če ne poznamo Gospoda in Mu ne želimo služiti, naš ego samo še naraste od vseh teh čudes. Resnični kristjan pa si magičnih moči ne želi, ker mu ni mar za show, performans in tovrstno slavo, ampak želi samo eno: da bi služil Gospodu in Ga veselil. To se mu začne dogajati, ko združi vse svoje sile v eno točko, ko pa v srcu zagori plamen Ljubezni do Gospoda, ta celokupna moč postane NEŽNA. To je Cvet življenja z Gospodom. Do Njega ne pridemo z napenjanjem razuma, čustev in volje, niti s trmo, ampak s popolno, a mehko zbranostjo v stanju najdrobnejšega semenčka, ki si želi veseliti Gospoda, zdaj. Zdaj. Zdaj. Zdaj. Zdaj - in tako vsako minuto, ves dan in večni čas. 

Brezmočno (driskasto) krščanstvo, ki si često domišlja, da je po svetniško brezmočno, kot sveti Pavel, in zato na pravi poti, je torej nič drugega kot ena velika iluzija, ki tovrstnim praktikom na koncu prinaša le letargijo in obup. Cerkve pa se praznijo, polne besed. Pavel je bil namreč zelooo močan. 

 Zato se je potrebno naučiti moliti v Gospodovem semenčku, ki ni rompompom nedeljske maše. O tem naslednjič. Do takrat pa v prejšnjem blogu preštudirajte o življenju v Gospodovem obilju ali v Gospodovem uboštvu; bloga 24 in 25. 


1. Zakaj brez moči ni Odrešenja

Pisal sem o nujnosti 'osebne' moči, da se ta lahko združi z Božjo Močjo in opravlja Božje delo (Matej 5,29). Takrat naša moč postane Božja Moč, oziroma se Božja Moč lahko manifestira skozi našo specialno karizmo. Tu ne govorimo o neki magijski osebni moči, ampak preprosto o sposobnosti bitja, da vse svoje moči usmeri v eno samo točko, ki postane Jezusovo gorčično seme velike vere. Prav zato brez posebne (preproste) vadbe te moči - vadbe, ki nas nauči celostnosti telesa, psihe in duha - ne moremo NIKOLI preseči kroženja 'po treh beznicah sveta': razumu, zemeljskih čustvih in volji. V zemeljskem razumu, zemeljskih čustvih in zemeljski volji namreč ni neposrednega Živega Boga, in ni Odrešenja. Ko pa se ti trije elementi združijo v eno samo točko, pride do velikanske moči, kajti tu je potem prisotna tudi vesoljna moč, in če takrat usmerimo srce h Gospodu, naš zemeljski razum, zemeljska volja in zemeljska čustva 'umrejo' (pregorijo in doživijo Prerojenje), in rodi se Ljubezen, duhovna Ljubezen, ki je transcendentalno nebeško čustvo Življenja. 

Ta podvig zmorejo vsi, ki samo še Ljubijo Gospoda ali svetnika, pa tudi vsi tisti, ki so na tem svetu stisnjeni v popoln propad, v pred-smrt. Mnogi med njimi, a ne vsi, takrat v stiski vso svojo moč usmerijo v klic na pomoč h Gospodu - in Gospod se jim razodene. Nekaj podobnega se je zgodilo Mariji Magdaleni. 

Zaradi povedanega mnogi verniki, teologi in filozofi nikoli ne srečajo Gospoda, pa naj je njihova učenost še tako velika: ker Gospoda NI v razumu zemlje, niti v čustvih zemlje, niti v volji zemlje; ko pa se ti trije elementi združijo v eni sami točki, 'pregorijo', in če imamo vsaj malo Ljubezni do Gospoda, se nam uresniči Prva Božja zapoved: 

Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem, kar si.

To je prvi korak. Seveda pa Ljubezni do Gospoda ne bomo mogli imeti, ČE NISMO SREČALI NEKOGA, KI TO LJUBEZEN IMA IN ŽIVI. Le takšni delijo semena predanega služenja Gospodu z Ljubeznijo. 

Nekam dolgi čivki se obetajo? Bom skušal skrajšati. 








Avtor ob

4 komentarji:

  1. M24. junij 2017 ob 10:55

    Hvala ti Jona za čivke biserov Božjih. Spremljam jih in berem ter prebrala sem ponovno 24. in 25. blog. Nagovorili so me zapisi, za začetek pa bi izpostavila napisano o tej sposobnosti bitja, da vse svoje moči usmeri v eno točko, ki postane Jezusovo gorčično zrno velike vere 1. čivk in današnji 6. čivk – Božji kaizen, ko naletimo na nek izziv, problem, težavo, in nam je to zelo pomembno, vzpostavimo duha – uspelo mi bo, vsak dan, postopoma, brez izgovora. Kot si pojasnil - tudi če nam na koncu morda nekaj ne uspe, naš duh NIKOLI NI PREMAGAN.

    Namreč te dni sem bila priča žalostnemu stanju naše družbe. Opažam, da ljudem v resnici ni nič mar za dobro duš ostalih, ampak se pehajo le za lastnimi koristmi, čeprav znajo to narediti podtalno, z lepimi besedami, in marsikoga to govorjenje preslepi. Ti ljudje nimajo osebne moči, črpajo jo predvsem iz povezav, katerih talci potem tudi postanejo po svoje. Npr. dobijo denar, da pomagajo določeni skupini ljudi, ki so nekje obtičali in so še premalo izkušeni in močni, da bi se sami spravili iz težav. In za to, da jim priteka denar, združijo vse možne posameznike, samo da je številka, jih vključujejo v določene programe, ti posamezniki pa seveda ne sodijo skupaj, ker nimajo združljivih ciljev.

    In zgodilo se je, da zaupanje Gospodu in vztrajnost in močna namera lahko pripeljejo do nekega premika, celo preobrata, ki pa se zgodi na koncu, in za katerega je bilo potrebno večurno potrpežljivo sedenje in motrenje nasprotne strani pri dogovorih. Pomanjkljivosti, ki jih sogovorniki prinesejo sami na pladnju, življenjsko in neustrašno argumentirat in korigirat z vidika življenjskih resnic, izkušenj in Učenj. In ta cilj, ki se zasleduje pri tem, mora biti nekaj, kar nas presega, in niti kančka osebne koristi. A kdor ne priznava Boga in nima srčnega odnosa z Njim in Njegovimi, bo na koncu pristal le pri lastni računici, četudi bo povedano zavil v najlepši celofan in njegove besede so prazne.

    Spoznavam, da to moč, moramo nekje pridobiti, poleg vsakodnevne preproste vadbe (omenjenega enega prsta npr., sama vadim, da držim okrogel rečni kamen v velikosti večjega krompirja v roki in ga držim čimbolj na robu, le s konicami prstov, kamen pa gleda proti tlom, začelo se je s parimi minutami, potem pa postopoma več, sedaj se lahko drži že 20 minut), tudi iz nekih preizkušenj, pri katerih smo vztrajali na tistem, kar je prav. Pri tem se radira samopomembnost, ostanki lažnega-ega.

    Spomnim se odličnega intervjuja z U. Macerlom v oddaji Intervju, ki se je boril za zdravo življenjsko okolje s korporacijami, kaj vse je šel čez in na nič koliko barier je naletel. To povezujem s tem učenjem, da vzpostavimo stanje tega duha, ki lahko traja več mesecev ali več let. In veliko takih preizkušenj nas šele lahko naredi, da postanemo bojevniki za Gospoda.

    Razveselila sem se zrn Gospodove besede, hvala zanje. Pomagajo brusiti vse tisto, kar je še oglato, moteče ali pa doda, kar še manjka na Poti. Hvaljen Jezus, aleluja, ki še puščaš nam tistega, ki prihaja v Tvojem Imenu, M.

    OdgovoriIzbriši
  2. jona24. junij 2017 ob 14:27

    Pozdravljena M! Ena redkih, ki se je prebila skozi sito prvega bloga - čestitam, v Gospodovem Imenu!

    Dobro si opisala delovanje volje v vsakdanjem življenju, to je zelo pomembno, ampak ... Tudi brezbožni imajo lahko zelo močno voljo, včasih še dosti močnejšo, ker ne vidijo drugih stvari in so še bolj 'ogroženi', prestrašeni ter zato tudi bojeviti. Vsekakor pa Božji človek na tem svetu nima kaj početi - ta volja in fokus sta namreč namenjena presežnemu, transcendentnemu, Služenju. Kadarkoli se namreč malo preveč koncentriramo na borbe sveta, vedno na koncu postanejo zlo in grenkoba. Božji služabnik sicer uporablja moč volje vsak dan, tudi da reši kak zaplet, a če je naše srce v tem svetu in željah, JE VSE ZAMAN. V tem je vsa poanta, ki jo je treba doumeti.

    Božji služabnik na tem svetu samo še Gospodova slavo in Milost oznanja - a ni nikogar, ki bi poslušal in sledil. Tudi prav, vsakdo je svoje sreče kovač. Le svojo nalogo mora opraviti, ker jo opravlja za Gospoda, ki je Kristus in je Rešenik sveta. Pri tem ta Njegov revček malo sanja o prihodnjih dušah, ki naj bi se morda zbudile tudi s pomočjo njegovega dela, da vidi vsaj en smisel v vsem skupaj.

    Božje seme Kraljestva, in vse, kar je Božjega, je samo za naš resničen Dom, ki je v Gospodovem duhovnem svetu. Danes ponoči me je obiskala pokojna oseba, ki je pri Gospodu. Neizmerno lepoto je sijala, lepoto srca, in pa neko sveto silo. Nasmehnila se je in neke stari pokazala, a je hitro odšla. Od srečanja se mi topi srce in hvalim Gospoda, zraven pa me zadeva tiha žalost, ker je tako hitro odšla. Zakaj, sem se že kdaj prej spraševal. Zdaj vem: ni jim ugodno in ni v njih naravi, da nastopajo v naših praznih sanjah in za naše ničeve potrebe. Pridejo le kadar jih kličemo iz srčike svojega srca, z duhovno potrebo po Gospodu, ali pa da nas malo razveselijo ali nam kaj namignejo. Vsekakor pa sem videl, da se tukaj počutijo kot riba v olju. In: oh, kakšna svetost je prihajala samo od tega bitja, ki ni med najvišjimi v nebesih, ker z nami dela.

    Dobro vajo za voljo namere si izbrala! Dobra je zato, ker dosežeš enak učinek, brez da utrujaš celotno telo. Dve stvari sta potrebni, če zares Ljubimo Gospoda: takšna vaja in 'drobna molitev,' kadar je le mogoče. Prav imaš, da nas šele trde preizkušnje prekalijo, a skoznje je treba iti s čistim srcem, kar pomeni imeti ČIMMANJ SRC.

    Poslušam naše Cerkvene voditelje, in njih besede so vse bolj boleče: ni naslednikov, Gospod je oddaljen, vera izpuhteva. Mislim, da je treba začeti PRI SEBI: ti dve vajici Gospodovega semena sta kaizen. Če to vzdržujemo, ves čas, kot praviš, potem se Božje Kraljestvo širi, mi pa se manjšamo, ker se širi preko drobnih semenčkov. Vendar, resnično:

    BOŽJE KRALJESTVO NI OD TEGA SVETA.

    Bog (je) s teboj.

    OdgovoriIzbriši
  3. M25. junij 2017 ob 07:55

    Hvala Jona za pojasnila in razlago. Kar prejmemo, je vse od Gospoda in Njegovih predanih služabnikov, na nas je, da Ljubimo Gospoda in opravimo tudi kakšna dela, ki Ga slavijo in oznanjajo.

    Ko si omenil obisk pokojne osebe, ki je pri Gospodu in da pridejo kadar jih kličemo iz srčike svojega srca, z duhovno potrebo po Gospodu, ali pa da nas malo razveselijo ali nam kaj namignejo, se mi zdi, da se premalo zavedamo te njihove pomoči in ljudje iščemo le po lastnem »kivdru« uma, kjer pa ni rešitev.

    Te dni je veliko pisano našem svetniškem nadškofu Vovku, tudi dokumentarni igrani film so naredili, ki si ga ogledam. Z vsem občudovanjem in spoštovanjem prebiram o njem, o njegovem življenju in preizkušnjah. To je bil človek enega velikega čistega srca in Božje moči, vsi se ga spominjajo po mogočni postavi in gromkem glasu, a tudi po resnicoljubnosti, usmiljenju, iskrenosti …

    Današnji cerkveni voditelji pa se soočajo z drugačno situacijo, kot da njih glas ne bi imel te moči (še) in kar je padlo v oči - v naslovnem besedilu zadnje dvojne Družine spoštovani kardinal Rode bridko zapiše: Mislim, da bi morala biti med nami pogostnejša jasna in odločna beseda, kot je bila Jezusova beseda Petru in Andreju ob Galilejskem morju: »'Hodita za Menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.' Takoj sta pustila mreže in šla sta za Njim« (Mt 4,18-20). Mnoge bi taka beseda prebudila, a si je ne upamo izgovoriti.

    Kaj bi porekel na to svetniški nadškof Vovk, ki je gorel v srcu za Gospoda? Današnja Božja beseda pa sporoča: »Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev« (Mt 10,31).

    Hvaljen Jezus, naj Ljubezen do Gospoda Jezusa se prebuja. Hvala za vse odgovore v luči Božjega razumevanja in lepo nedeljo, M.

    OdgovoriIzbriši
  4. jona25. junij 2017 ob 08:39

    Pozdravljena M!

    Včeraj mi je v roke prišel ta naslovni zapis kardinala Rodeta, pa notri sem videl besede prošta Lapa, zadnjič bral besede Lj nadškofa, pa škofa Lipovška ... Končno se tudi Cerkev zaveda, kaj ji pritiče v prihodnosti. Moje nepomembno mnenje je, da je, poleg časa skušnjav, za stanje kriva tudi sama, oziroma ne-gorečnost in duhovna pritlikavost, stereotipna vera, ne-pogum in obupna diplomacija, da je zdaj tako, kot je. Ni se za izgovarjati, da je enako po vsej Evropi, kajti po Evropi nimajo cerkvic na vsakem hribu. Kamorkoli zakrožim s pogledom, jih lahko opazim vsaj tri. Zato ni izgovora, kot tudi za to ne, da poleg toliko cerkva NIMAMO NITI ENEGA URADNEGA SVETNIKA. Zame je to dokaz, da je Slovenija hudo demonska dežela. Torej je pretežno hudičeva.

    In kaj bi sveti Anton Vovk na to rekel? "V GOSPODA ZAUPAM", tako je vedno rekel.

    Omenjena kardinalova beseda ni na pravem času in na pravem mestu. KDO lahko danes komu reče: Hodi za menoj!? Za kom naj pa hodimo???????????????????? Za duhovniki, ki vse bolj javno jadikujejo, da "ne poznajo niti Boga, niti sebe?" Fej!! Hoditi je treba za odrešenimi Gospodovimi služabniki. Gospod kardinal je velik človek in Slovenec, a prav zato je v njegovem srcu več src (vera, kultura, Argentina, Slovenija), in kot sam pravi, bo v nebesih lepo, ker tam ne bo kardinalov; KOGA naj torej sledimo?

    "Sledimo Jezusa!", bo vzkliknil vsak omotičen kristjan, a kako Ga boš sledil, če ne slediš in obožuješ in služiš Njegovih svetih????? In Gospodova Beseda in podoba sta ti samo SIMBOL?

    Kot si enkrat napisala, da 'nema puta', ga zares nema. Ker že mladi duhovniki z velikim duhovnim neznanjem prihajajo iz semenišč in s pocukranim govorom govorijo verske stereotipe, potem pa gredo srfat na bedasti telefon.

    Tudi meni ni vseeno. Zelo mi je hudo, da so le trije novomašniki, pa v Belgiji en bogoslovec in v Nemčiji eden, če sem si prav zapomnil. V takem stanju bo prav lahko kajnovska religija klanja živali, žrtja mesa, agresivnosti, potuhnjenosti in obilnega seksa - prevladala ves naš prostor. Tudi prav, če norcem ni mar za lastne duše.

    Po dooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooolgem razmišljanju in spraševanju Gospoda, ni druge poti, kot jo bedni Jona tukaj opisuje: SAM najprej skleni zavezo z Gospodom, uresniči Prvo Božjo zapoved o Ljubezni z Njim. In tako, eden po eden. Masovnemu verstvu pa je odklenkalo, in če je tako, pa naj bo, saj je bilo vedno le pretežno posvetno. Le zakaj bi čas zapravljali v cerkvah, ko pa vse dobiš v nakupovalnih središčih, si reče vsak šunka-kristjan. in kdo mu kaj more? Kdo mu lahko kaj ukaže, preden mu vojna razrije ne le dom, ampak celo mesto?

    Vse to so dokazi (skupaj z volitvami, kjer kristjani nenehno volijo Bogu hinavske in uporne), da Slovenci pravzaprav nismo krščanski narod, niti Marijin, ampak demonski, ter da se krščanstvo ni nikoli zares prijelo.

    Vse zlo se začne, ko ljudem uspe zanikati in u-brez-vrednotiti POSMRTNO ŽIVLJENJE DUŠ. Temu sledi svoboden seks, ki ga nadaljujejo že najzgodnejši najstniki, in čarovnica materialnega sveta stisne primež smrti do konca. Reši se le tisti, ki sledi tiste, ki govorijo kot ta ničvredni Jona.

    Pa vseeno - aleluja, Kristus je vstal in jaz moram tudi!
    That's all, folks.

    OdgovoriIzbriši

Blogger vsili nek sistem preverjanja s sliko, da vidi, če niste robot. Prosim, znajdite se, včasih deluje, včasih pa so težave? Lahko komentirate kot 'anonimni', 'ime' ali 'Google Račun' - vaš račun bo povsem neviden tako bralcem kot avtorju bloga.

Komentarji, nepovezani s temo ali neumestni (npr. zahteve po dokazih o obstoju Boga in podobne neumnosti), se brišejo.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)