90. Skrivno življenje Božjih duš, 4/4

Božja 'norost' Ljubezni

Ta zapis je drugi del ključnega 28. bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI).

  

avtor fotografije: naš hieronim z romanja k sv. Favstini

18.10.17, sre.

Danes bomo dopisali, kako Božje duše živijo svoje dni na Zemlji. Pred tem bi še rekel, da se zavedam, da Jonova Beseda ni izbrana za današnje t.i. 'izbir(č)ne vernike', ampak za tiste, ki so goreči v želji po Gospodu. Nekateri mi gotovo zamerijo, ko kaj o Cerkvi napišem, in sklenejo, da je nimam rad - ker je sami v resnici nimajo. Kajti le kako ji boš pomagal, če pred tem njenim članom ne ponudiš DUHA RAZLIKOVANJA. Brez tega duha je vsakdo hitro žrtev kvazi-nauka, ki si ga vsaka doba rada prilagaja po svoje. Npr. v katekizmu katoliške Cerkve vse stoji kot mora, v praksi kristjanov katolikov, pa ni domala nič od tega. In - ločiti je treba dobroto človeka od tega, ali je v njem res Sveti Duh ali pa je le teoretično od Duha. Kajti: kdor je v Svetem Duhu, natančno ve, če je še kakšna druga oseba v Svetem Duhu, ali pa je le igralec ali le dober človek, kar pa ni dovolj za služenje Bogu po Njegovi Volji.

V prejšnjih zapisih smo pripravili dušo, da lahko začne DELOVATI tako, da je ona z Gospodom in On z njo, ne glede na kakršnekoli zunanje, svetne, materialne, telesne ali socialne okoliščine. Kajti ko nekoga zgrabi 'Božja norost Ljubezni', je to domala nenehen Stik, nenehna evharistija v duhu in telesu, kajti Gospod pride k tej duši in ta oseba Ga objame, in izmenjata si srci. To je za večno. VEČNO, a je to komu jasno, kaj pomeni VEČNO!!??

Vsakdanjik tistega, ki je Gospodov

Kdor pride v takšno stanje, Gospoda vidi in čuti v srcu, še preden mu umre fizično telo. In kar je bilo sprva majhno, sčasoma samo še narašča, kar je znak Božjega, kajti na Zemlji je obratno: kar je tu velikega, kmalu postane majhno in odmre - tako je z našimi 'ljubeznimi'. Zato so zemljani vedno nemirni, vedno v iskanju nečesa novega, da bi si potešili srca. A to ni mogoče, ker Mir in Blaženost sta le pri Gospodu, in takrat se vsa iskanja ustavijo.

Kako je videti vsakdanjik tistega, ki sta si z Gospodom res blizu? Zelo je preprost:

Na Gospoda ljubeče misli ko se zbudi,

čez ves dan,

večer

in del noči.

Misliti na Gospoda pomeni nič drugega kot IMETI GA RAD. Njega in Njegove svete, še posebej tistih nekaj, s katerimi ste se približali enako intimno, kot z Gospodom. Ko Božja duša misli nanje, je z Njimi, in včasih ga zgrabi takšno veselje, da skorajda umre, ali pa je videti, da bo 'znorel', a se obvlada in vse skrije v svoje srce. In potem ta zaklad deli po cekinih svetu, kot da bi hostije delil ali bloge pisal :)

Končno: KAKO Ljubiti Gospoda skozi ves dan?

Kakšne svetovno ali lokalno znane senzualne pop-pesmi ponavljajo ime tiste-ga, ki sta ga/jo oko in strast opazila, in ga/jo želita zase. Podobno, a še čisto drugače je v svetem, duhovnem svetu:

Ime svete Osebe = sveta Oseba

Zato ljubeče ponavljanje Gospodovega svetega Imena, z namenom da Ga veselimo, postane življenje v nebesih z Njim. Seveda - ČE NE ŽIVIMO V GREHU. Ker če si ob tem želimo še čutnega uživanja ZASE, je naše ponavljanje Imena v grehu, in prinaša le majhne napredke. Kdor pa živi, kot smo opisali v prejšnjih zapisih, in se VES posveti Gospodu, je z Njim TAKOJ in zdaj. To je Kristusov Evangelij (KLIKNI, KLIKNI).

Gospodovo sveto Ime je: JEZUS KRISTUS. Kdor to Ime:

- poje,

- izgovarja,

- tiho šepeta,

- neslišno šepeta,

kadar le more, kadar je le mogoče, vsak dan in ves dan, tisti je zelo kmalu Odrešen že na Zemlji in Gospod bo prišel ter se mu razodel iz srca v srce in iz oči v oči. Njegovo življenje se bo popolnoma spremenilo navznoter in navzven. Če kdo trdi, da ga je Jezus Odrešil, živi pa po starem naprej, več ali manj, je v veliki zmoti, kajti Živi Jezus je ogromen zaklad, namišljeni pa je prazen in kmalu izpuhti v nič, ker je bil le naša domišljija. 

Kako torej začeti?

Če si ODLOČEN za Gospoda, postopoma zapusti vse in hodi za Njim. Umakni se v odmaknjenost, predse postavi Gospodovo sveto podobo, in: LJUBEČE ponavljaj Njegovo sveto Ime. Tako se začne, tako se z Ljubeznijo išče in kliče Gospoda. Včasih pa ponavljaj sveta imena tistih, ki so ti zelo ljubi, in so Gospodovi in so v nebesih z Njim. Eno tako ime, ki bo vsem zelooo koristilo in pomagalo, je:

sveta sestra Favstina Kowalska,

ker je zadnja in največja apostolka Gospodovega Usmiljenja. Pa kakega svetnika dodajte, ki vas je prevzel, in je v karizmi Služenja deloval, kakršna tudi VAS privlači in kliče.

                   avtor fotografije: naš hieronim z romanja k sv. Favstini

To je vse. Dobro študirajte, potem pa STORITE. Božja Pot je skrajno preprosta za iskrene in skrajno zapletena za polovičarje in posvetne vernike. In, kot smo že rekli in je 'naša m' napisala (KLIKNI), pomembnejše je ODVREČI vse odvečno, kot 1000 blagoslovov pred tem iskati. Kajti sveta Mala Terezija je razložila ključ od nebeških Vrat:

»Moja tolažba je v tem, da na Zemlji nimam nobene.«

To pomeni izpolnitev Prve Božje zapovedi o Ljubezni do Boga, kajti

Gospoda dati na prvo mesto pomeni,

da drugega mesta ni.

To je Kristusov Živi Evangelij. Hvala Tebi Odrešenik!

89. Skrivno življenje Božjih duš, 3/4
Zapustili so svoje mreže in čolne in očete, ter odšli za Jezusom

Sveti Hieronim: poglejte njegovo imetje in KAM je zazrt. Nima v desnici kamna (za boj proti svojemu grehu),
ni ob njem lev - Božja Moč?

17.10.17, tor. 

Zaradi zanimanja bralcev bloga sem sklenil podaljšati tokratno temo na štiri dele. Danes se bomo še bolj osredotočili na življenje duš, ki so Boga postavile na PRVO MESTO njihovega življenja. Vendar to ni tako lahko, kot rada pove naša mati Cerkev.

Če poslušamo sedanje cerkvene predstavnike, si Boga na prvem mestu zamišljajo nekako takole: ''Boga daj na prvo mesto, potem pa ženo in otroke, službo, pa smučarijo, nov motor, konja, jahto, fitnes, masažo, zabave in morda še kakšno skrivno 'simpatijo'. Saj bo šlo, tudi mi delamo tako - pomembno je le, da je Bog na prvem mestu.''

Seveda je takšna novodobna krščanska filozofija poganska, ker v praksi ne deluje in ni nikoli delovala, ampak duše postopoma, a zanesljivo vodi v trpljenje in pekel. Takšno pridiganje je res od hudiča.

Kako to počno svetniki?

Svetniki skozi izkušnjo življenja in Nauk pridejo do spoznanja, da je imel Jezus popolnoma prav: če želiš Mir in Odrešenje od trpljenja, moraš odvreči VSA posvetna upanja, namesto njih pa imeti rad Gospoda in Mu z veseljem služiti.

To pa ni možno, če si poln navlake. Prvi korak, VELIKO POMEMBNEJŠI OD KRSTA IN BIRME IN SVETE MAŠE, je, da se odpoveš prijateljskemu druženju z običajnimi čutnimi uživalci sveta. Da se odpoveš žurkam, ohcetim, veselicam, žrtju, nastopaštvu, pohlepu, maščevalnosti in želji po praznem spolnem uživanju. Kdor najprej čimveč te družbe odvrže od sebe in jo zamenja z Božjo Besedo, zgledom svetnikov, umikom in molitvijo - tisti je resnično pripravil dobre temelje za hojo za Kristusom.

Dandanes pa se odvija obratna pot, tudi v Cerkvi: posvetnost, preračunljivost in uživaštvo lezejo vanjo. Boga se izriva, zato v cerkve vstopa svet. Vsi pa vemo, kdo je kralj sveta, po Božjem dopuščenju in nam v testiranje: sam peklenšček.

Zadnjič smo objavili pismo matere petih otrok Cerkvi (čivk št. 84, KLIKNI), v katerem pomenljivo napiše:

Ima to kakšno povezavo z liturgično revolucijo zadnjih 50 let, ki je bila izvedena pod močnim vplivom posvetne ideologije? 

Tako izvemo, kar smo že dolgo slutili: posvetnost je prišla celo v svete maše. Popolnoma isto trdi in opozarja tudi bivši papež Benedikt XVI. Preberite si teh nekaj stavkov:

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBpri-bogosluzju-smo-pozabili-na-boga%C2%AB

Katoliška Cerkev je postala posvetna ustanova še bolj, kot je kdajkoli bila, Jezus Gospod je zamenjan s papežem, Ljubezen do Boga pa je postala 'ljubezen' do (muslimanskih) ekonomskih emigrantov. Semenišča se praznijo, kljub dejstvu, da tam vlada čokoladno vzdušje, ven pa prihajajo blaženi krofki. Morda bi se kdo iz Vatikana odpravil v srbske in grške pokrajine, ki so nabite samostanov in samostani nabiti z mladimi redovniki - in vse skupaj malo premislil?

Tisti, ki so resni v želji do Gospoda, ki je Mir in je Sreča in je Prijatelj, se torej sami od sebe odpovejo svetu v čim večji možni meri. Samo tako lahko dajo Boga zares na prvo mesto. Pravzaprav pomeni dati Boga na prvo mesto le eno:

Zapustili so svoje mreže in čolne in očete, ter odšli za Jezusom.

Lovec je zlomil svoj lok in odšel za Svetim.

Če pa nekdo vse to zapusti, potem pa gre 'ribarit' - za svoje tuzemno zadovoljstvo - v Cerkev, se bo njegov greh samo še POVEČAL, ne zmanjšal.

Z Božjo ekipo (beri včerajšnji čivk) torej NI MOGOČE priti v stik, če si poln navlake, le Boga skušaš dati na prvo mesto, na kup tega zatohlega gnoja. Tako NE GRE, četudi pridigarji zavajajo, da je to mogoče - samo njih da naj pogledamo. A ni mogoče. Hoja za Kristusom je podobna vrhunskemu športniku, ki vlada v svoji panogi dolgo vrsto let: mnogim stvarem se mora odpovedati, in le eno imeti v srcu. Če pa se ne more odpovedati, postane še en zmedeni prevc ali đoković, iščoč napake okoli sebe, ne pa v svojem na več kosov razdeljenem srcu.

Gospod želi, da Mu damo celotno srce, in On nam daruje Svoje celotno srce. Kdor je Božji, si namreč zamenja srce z Gospodovim. Seveda pa Gospod ne menja za polovična ali četrtinska srca - takšna odkupuje nekdo drug, ki je kosmat, zvijačen in sovraži človeka.

Sklepna poanta današnjega zapisa:

V odmiku od želja sveta

ves dan misli le na Gospoda in Njegove svete.

In ko se trudi dati jim svojo Ljubezen,

brez želja zase,

pridejo in se mu razodevajo.

Sladkost!

To je Kristusov Evangelij. Hvala tebi Skrivni Razodeti!

Naslednjič pa o tem, KAKO Božje duše Ljubijo Gospoda: zelo preprosto je. 

88. Skrivno življenje naših duš, 2/4
Enako privlači enako

Božja ekipa

slika:splet

16.10.17, pon.

V drugem delu teme o dušah bomo pogledali, kaj se dogaja s tistimi dušami, ki začno poslušati Prvo ptico v sebi, to je Božji glas. Seveda je skrivnega življenja duš še veliko več od poslušanja Božjega šepeta v sebi in zunaj sebe: vsi vemo, kako se med seboj 'zvohajo' določeni tipi ljudi, npr. kriminalci, trgovci, uživači, levičarji, desničarji, zatiralci demokratičnih sprememb (primer Katalonija), podporniki pravice do samoodločitve; pa prešuštniki, dilerji droge, dobri ljudje, kajnovci, abelovci …

Osnovni zakon vesolja in življenja duš se torej imenuje:

Enako privlači enako.

Na ta način se privlačijo duše in sile in bitja, ki so v enakem ali podobnem 'frekvenčnem stanju'. En še topel primer: danes je 'dan D' za Katalonijo, ki ji je španska vlada postavila popolnoma nedemokratičen ultimat. No, tu lahko opazimo takšno navezo podobnih duš:

nedemokratična španska vlada - fašistični general Franco - nemoralni šef evropske komisije Jean-Claude Juncker - ter naš dobri papež Frančišek;

vsi ti so se odločno zavzeli PROTI upravičenim težnjam Katalonije za večjo avtonomijo (= pravičnost) oziroma odcepitev, ker poštena avtonomija ni mogoča. Vsi imajo enak izgovor: pristranska nedemokratična ustava Španije, napisana v Francovih letih, z edinim namenom, da onemogoči odcepitev Katalonije. Vsi našteti osebki imajo enako travmo: ne pustiti ujete kokoši na prostost, ker jim nosi zastonjska jajca. Če bo nujno, jo bodo zatrli tudi s tradicionalnim nasiljem (Barcelona je bila s strani Špancev bombardirana že krepko preko 100-krat!)

Opisali smo samo en primer skrivnega povezovanja enakih ali zelo podobnih duš, in videli ste, da je to polje, ki je skoraj brezkončno, zato se bomo sedaj osredotočili na bistveni del življenja naših duš: hojo za Kristusom, Pot Domov. Pogledali bomo v zakulisje življenja duš, ki so se v resnici odločile iskati, najti, slediti in slaviti Gospoda, ki je Jezus Kristus.

Povezave duš, ki poslušajo Božji šepet v sebi

Misliti, da če si krščen, kristjan, da si že na Poti Domov, je velika zmota. Kajti brezmejno je število duš, ki odhajajo v spodnje vice in pekel, četudi so bile v krščansko kulturo povaljene. A Gospod pravi (Matej 7,21-23):

»Ne pojde v Nebeško Kraljestvo vsak, kdor Mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo Mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko Mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v Tvojem imenu prerokovali in v Tvojem imenu izganjali demonov in v Tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹

In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od Mene, kateri ravnate nepostavno!‹«

Pa so v Njegovem Imenu delali čudeže in gradili bolnišnice, a jih vseeno ne bo prepoznal. Današnji pol-kristjan pa še teh dobrih del ne opravlja, ampak mu je dovolj, da je le krščen. Ne, ne, tako se ne pride Domov, kjer je večni Mir in Sreča. Pozunanjena vera je torej enaka neveri. To si je dobro za zapomniti.

Ko pa se človek enkrat - z neozdravljivo rano srca – vrže pred Gospodovo podobo in se Mu popolnoma preda, mu Gospod takoj odvzame vse dušne dolgove, ga blagoslovi in začne voditi osebno (pred tem so duše vodene preko Njegovih zakonov narave in karme). Takšna duša začne spoznavati skrivnosti Božjega sveta, četudi ni teološko šolana. Gospod ji neposredno vliva Milost in Znanje, ker sta v medsebojni Ljubezni. Takšna duša ne potrebuje semenišča, teologije in tudi ni odvisna od zemljene Cerkve, ampak je v občestvu Božje Cerkve, zemljeno pa podpira v tistem delu, ki je čist in brez greha in je resničen v Bogu. Takšna duša dobiva evharistijo vsak dan, vsak trenutek, direktno od Boga. Lahko živi v osami puščave, gozda ali velemesta in lahko je na tej poti popolnoma osamljena, kot so bili mnogi svetniki in preroki, četudi so sicer živeli v Cerkvi ali občestvu. Lahko je celo popolnoma nespoznana od svojih bližnjih, da je to res Božja duša.

Pa vendar …

Po zgoraj opisanem zakonu medsebojne privlačnosti, takšna duša nikoli ni sama: ker je NAKLONJENA svetnikom, so tisti svetniki z njo; ker je ljubeča do Gospoda, jo Gospod Ljubi, in ker želi delati Zanj, se ji približajo tiste duše, ki imajo enako ali podobno karizmo Služenja Gospodu. Vsi lahko opazite, da obstaja nekaj tipov svetništva, in da so si svetniki znotraj določenega tipa tudi podobni v načinu življenja, dela in karizme.

Kdor je torej iskren do Gospoda in Ga Ljubi, je v nenehni povezavi z dušami, ki so na tej ravni. Kdor pa je neiskren kristjan, je nenehno v povezavi s tistimi dušami, ki so enako neiskrene. Takšni ljudje niso zmožni govoriti o Ljubezni s Kristusom, ampak zmorejo izvajati le razne postranske organizacijske posle in trike in zamisli. Če niso leni, pa opravljajo neko psevdo-krščansko dobroto, ki se vedno izrodi v grdoto, kajti v tej združbi se v resnici služi hudim duhovom.

Enost v Božji ekipi

Imamo torej kristjane, ki služijo neposredno hudiču; imamo jih, ki služijo hudim duhovom; imamo jih, ki služijo sebi; in imamo jih, ki služijo svetnikom, Materi in Gospodu. To so štiri RAZLIČNE skupine duš, od katerih je le zadnja prva, to je na Srečni Poti - vse ostale pa čaka vedno in samo nesrečen končni rezultat.

Zato je dobro čimprej začeti POSLUŠATI Prvo ptico v sebi, in ne ostati TRMOGLAV.

Zdaj pa pojdimo k največji skrivnosti tiste ekipe, ki je res Božji team: Gospod take duše poveže med seboj, in ker v svetem ni časa, so povezane tudi tiste, ki so na Zemlji živele že pred dolgimi časi. Tako lahko nekdo znotraj svoje karizme za Boga komunicira z vsemi v večnosti, ki Gospodu so ali še vedno služijo skozi določen tip delovanja Zanj.

Vrnimo se k našemu zgoraj omenjenemu Božjemu 'osamljencu': če se zaveda ali ne, je - zaradi Ljubezni - trdno povezan v ekipo, ki deluje v Gospodovo slavo, četudi se med seboj morda sploh ne poznajo. Temu stiku se v ezoteriki reče 'kozmična vez', mi pa ji, v Božji mistiki, recimo 'Božja vez'.

Zaključek

Sveta Tereza Avilska je dejala: Gospod sam zadostuje; solo Deus basta. Kot vidite, je to res; ko pridemo proti koncu svoje poti na Zemlji, ali že prej, smo pa popolnoma Jezusovi, spoznamo, da smo pravzaprav sami, a da je Gospod z nami. Gospod pa ni nikoli sam, zato tudi midva nisva sama, saj je z nama tudi velika ekipa svetih duš, ki nas je Gospod povezal med seboj, in funkcioniramo, četudi se na Zemlji ne poznamo. Tako lahko sodelujemo tudi z nekom na drugem koncu sveta, četudi se sicer ne poznava. Lahko je takšna duša tudi iz 'druge religije', a če je prava v Bogu, naju lahko Bog nevidno poveže, da opraviva svoj posel Zanj.

Tudi sveti Pavel je v enem od pisem omenil, da so ga zapustili domala vsi, razen morda enega; a vendar je opravil svoje delo za Kristusa, in nikoli ni bil sam, kajti z njim je bil Gospod in veliko Njegovih svetih duš.

To je velika skrivnost Božjega delovanja, od katere pa polovičarji seveda nimajo NIČ: četudi so visoka duhovščina, četudi so teološko obarvani in trikrat posvečeni, in se zastonjsko v Hiši hranijo in redijo - ne bodo imeli od Božje ekipe NIČ, če spadajo v kakšno drugo ekipo, ki pa služi hudim duhovom. Obleka pri Bogu namreč ne pomeni NIČ, pomembna je samo čistosrčna GOREČNOST.

Pa še to: tisti neuki nepomembnež, ki samo jeclja besede o Ljubezni do Gospoda in z Njim, ima brezmejno večji blagoslov - da daje odvezo grehom ali jo zadrži - od vsakega najvišjega duhovnika, ki v resnici deluje v neki drugi ekipi, ker mu ni mar za Ljubezen, ampak je pravzaprav preračunljivec. Resnično, resnično povem vam: vsak najmanjši v Božji ekipi, ki pa je CELOSRČEN z Gospodom, lahko vsakemu 'knezu' v duhovniških haljah, z Gospodovim privoljenjem odvzame ali zadrži dušne grehe - na daljavo! Zato se moder človek vedno prikloni tistim, ki jecljajo Besedo o Ljubezni z Gospodom, jih ne prezre in ne omalovažuje. Kajti kdor dela tako, je v hipu preplavljen z vsemi tesnobami sveta. 

In obratno: če je kje kdo, ki je v duhu nedeljeno NAKLONJEN tistim, ki jecljajo Besedo o Ljubezni z Gospodom, bo dobil od teh Gospodovih malih in od Gospoda in Njegovih blagoslove, da mu bo duša lahka in mu bodo nebesa blizu.  

To je en delček Božjih skrivnosti. In to je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Gospod in Prijatelj iskrenih!

87. Skrivno življenje naših duš, 1/4
Poslušaš Božjo Ptico v sebi?

Dve ptici naše duše:

ena počne neumnosti za svoje ugodje, druga pa jo opazuje in ČAKA.

14.10.17, sob.

V mojem včerajšnjem komentarju (13. oktober 2017 08:47 - klikni na datum) sem nakazal na nekaj v našem življenju, čemur bi lahko rekli 'skrivno življenje naših duš'. Imamo odnose, za katere morda sploh ne vemo. Danes se bomo lotili uvoda: kako je sestavljena naša duša.

Zamislite si viteza v oklepu: ko se pogleda v ogledalo, misli, da je on vitez. In ko potem lošči oklep in ga lišpa in kleplje, kadar je kje poškodovan, se nenehno gleda v ogledalo, ter domneva, da je on ta oklep, ta zunanja podoba. Tako živi velika večina današnjih ljudi, tudi vernikov. S svojo notranjostjo nimajo pravega stika, saj mislijo, da so oni njihova družina, poklic, telo in imetje. A to je zabloda, ki nam jo ustvarja zvijačna čarovnica materialnega sveta. Pa poglejmo, kaj je znotraj oklepa:

Najprej naletimo na eno osebo, ki je čisto zemeljske podobe in narave, če gremo še globlje, pa naletimo na dušo. Ta duša smo resnični mi; kajti duša živi večno, telo in oklep pa slej kot prej propadeta. Tako propadejo tudi naša družina, poklic, telo in imetje. Nekaj pa ostane živo, in to smo resnični mi: DUŠA.

Analizirajmo še dušo - recimo, da je vse tisto živo, kar je v oklepu, duša. Kot vidimo, se deli na dva dela: en del duše je zemeljski, drugi del pa večen, torej je Božji, kajti kar je Božjega je večno. Večnost je namreč samo Božja. Pa pojdimo sedaj isto zadevo gledat še iz druge strani, Vzhodne:

Krščanstvo, še posebej njega našpičena teologija, semeniščnike uči, da je hinduizem en skupek raznih bogov, ena sama zmeda nekih verovanj, zato je krščanstvo nad-vera v primerjavi z njim. A to je seveda popolno neznanje, ki prihaja iz namernega zavajanja, ki ima v ozadju čisto zemeljske težnje. Če hinduizem pogledamo tak, kot je v resnici, vidimo, da obstaja en sam Bog, ki pa ima svoje ENAKOVREDNE EMANACIJE, potem pa obstajajo še polbogovi, ki pa so še vedno materialno vezani. Za duše začetnice so polbogovi (v krščanstvu so to popolnoma zemeljske prošnje Bogu in svetnikom - prošnje, ki želijo le tosvetno korist, ne iščejo pa Zveličanja); za naprednejše duše so na razpolago Božje enakovredne emanacije (v krščanstvu lahko rečemo, da sta Očetovi enakovredni emanaciji Sin Jezus Kristus in Sveti Duh); za najnaprednejše duše pa je Bog Stvarnik osebno. Nauk, kako se pride k Njemu OSEBNO, pa imajo izdelan do popolnosti, skozi Učenje o Ljubezni do Gospoda in z Njim, v primerjavi s katerim so razlage Evangelija in Apostolskih del le en ubog in negotov poskus, kako bi morda 1. Božjo zapoved končno že enkrat spravili v prakso. Kako razviti Ljubezen z Gospodom (kar je 'naša' Prva Božja zapoved), vedo povedati in skozi primere za dokazati v tolikšni meri, da se nevednim šolanim kristjanom sploh ne sanja. Seveda pa ta 'njihov' Bog ni monistična meglica neke energije, ampak je kot 'naš' Bog, s svojim popolnim duhovnim telesom, ki sliši, vidi, deluje in govori. In je tudi prišel na Zemljo v podobi človeka. Ter LJUBI. Tej Ljubezni z Gospodom rečejo bhakti. Če besedo bhakti primerjamo s slovenščino, ki izvira iz sanskrita, in katera je temelj večine evropskih jezikov, pridemo do pretresljivega odkritja, ki ga celo slovenski bhakte niso odkrili, temu bednemu neukemu joneku pa je kapnilo:

Bhakti bi neposredno lahko prevedli v BOG-TI. Kajti jezik se razvija najprej fonetično, preden je zapisan. Kaj vidimo iz te besede Bog-ti? Dve stvari: da nekomu dajemo najvišje priznanje, da je Bog, in da imamo s to Osebo oseben odnos, 'na ti'. Tako imamo lahko bhakti (= duhovno Ljubezen) do Gospoda, Matere, do svetnikov, do svetniških oseb, so-bratov in sester v Bogu, in do Gospodovih znamenj, podob in simbolov. Vse je takrat Eno v tej Ljubezni - Eno v smislu Jezusovega Govora na gori.

Kako se v sanskritu reče, srce? Spet se boste čudili: hridaja. Po naše bi lahko rekli: KRI-DAJE. Pa beseda vedeti: prihaja iz besede VEDE, ki so zapisi o Bogu, tisočletja starejši od Svetega pisma.

Kot vidimo, ne bi bilo narobe, da krščanstvo spet kaj 'tujega' sprejme, kot je to storilo po svetem T. Akvinskem (tomizem), ki je iz 'poganskih ved' sestavil temelj našega Nauka. Danes pa prihaja čas, da se kristjani končno nauče Prve Božje zapovedi v praksi, kajti ta ne govori o VERI  v Gospoda, ampak veliiiiiiiko več: o LJUBEZNI z Njim, ki edina Odrešuje kar takoj: TUKAJ IN ZDAj. Aleluja!

Sestava naše duše

No, od njih se lahko naučimo naslednje; naša duša je sestavljena iz dveh narav: osebne in Božje. Bhakti Nauk pove, da sta to kot dve ptici na drevesu Življenja (glej zgornjo sliko): ena ptica je naša Nadduša, ki je Božja iskra v nas in v vsakem živem bitju, kajti vsa živa bitja imajo to svojo osebno Božjo dušo-Naddušo, sicer ne bi bila živa. Bog je velik Ogenj, mi pa smo Njegove drobne iskre. Zato imamo Božjo naravo in smo ustvarjeni po Njem, le da iskra nikoli ne bo Ogenj, kajti premajhna je. Smo torej enaki Bogu, a nikoli ne moremo biti Bog, ker je On Najvišji Gospod in Stvarnik.

Drugi del naše duše je druga ptica, ki pa lahko počne, kar si želi. Dana ji je svobodna volja. Na voljo ima dve možnosti: vrniti se v raj ali ostati ujeta v ugodje in trpljenje materialnega sveta. Naloga te druge ptice je le ena: da posluša Prvo ptico, Božjega vodnika, in jo sledi. Prva Ptica je Bog v nas, ki je vsak hip pripravljen, da nas uči in vodi Domov. Če jo druga ptica posluša, jo Prva vodi in uči. Če pa je ne posluša, Prva ptica občepi in samo še OPAZUJE drugo ptico, kaj ona počne v svoji neumnosti in neznanju. Kot vidimo tudi tukaj, Bog vse vidi in vse ve o nas, kajti Prva ptica je 'lokalizirani Bog' v nas samih.

Glede na to je popolnoma nesmiselno na silo nekomu vsiljevati Božji Nauk; dovolj je, da ga PONUDIMO, da dušam dajemo PRILOŽNOST. Povedali smo že, da Srečo dosežejo le tisti, ki zgrabijo takšno priložnost. Tudi Gospod Jezus je bil proti nasilnemu pokristjanjevanju, saj je rekel, da je neposlušne treba zapustiti in prepustiti njihovi bedni usodi (KLIKNI). Usodi, od katere se bodo veliko naučili.

V nas je torej Bog, ki nas je pripravljen voditi, če Ga želimo POSLUŠATI. Po domače bi lahko rekli, da nas od znotraj vodi vest, četudi bi bilo enačenje Nadduše z vestjo seveda precej neprimerno. Vendar 'lokalizirani Bog' v nas ni dovolj za Odrešenje. Potrebujemo še Boga v dveh drugih oblikah: zunanjega Boga in Živega Boga. Zunanji Bog so naši zunanji duhovni vodniki: Cerkev in njen Nauk, Sveto pismo, osebni duhovni vodnik, svetniki, duhovniki in zdravo-verni ljudje, cerkve, kapele, znamenja …

Živi Bog pa je Gospod Jezus Kristus oziroma Bog Oče Nebeški in Sveti Duh Ljubezni, ki veje med Njima. Tu pridemo tudi do stanja, ko duša, ki se začne dotikati nebes, ne ve več, kje je meja med enimi in drugimi vodniki: pri takšni napredni duši so Bog Oče in Jezus in Mati in svetniki in sveti in Cerkev in Božje podobe in simboli - vse to je za takšno dušo Živi Bog. Za nas zemljane pa se je Bog preuredil v Jezusa Kristusa, ker Ga takšnega lažje spoznamo in vidimo in Ljubimo, saj je bil kot človek na Zemlji, prav zaradi tega vzroka.

Mi smo torej vse kaj drugega, kot le naše telo. Naša duša v nas živi svoje življenje, in skozi trpljenje zmot postaja vse bolj poslušna Božji duši, ta pa nas potem usmerja v Nauk Odrešenja, ki ga lahko POSLUŠAMO od svetnikov, Evangelija, svetniških duš in duhovnih vodnikov, nekaj malega pa lahko razberemo tudi iz jecljanja neodrešenih teologov in posvetne duhovščine - če drugega ni, so tudi te drobtinice dobrodošle, ko nam začne teči voda trpljenja v grlo pohlepa in neumnosti.

Kaj pa se zgodi, če individualni del duše začne poslušati Božji del naše duše? Takrat krenemo na Pot Domov, in postopoma transcendiramo (presežemo) materialno življenje, ter se Z VSEM, KAR SMO, zazremo v Živega Gospoda, ki je Kristus. Zreti v Gospoda pa pomeni Služiti Mu z Ljubeznijo in imeti sladko, goreče srce, ki je vedno v Miru. To je Kristusov Evangelij. Kdor je v Miru, tisti Služi, tisti je POSLUŠAL.

Toliko za uvod, v naslednjem zapisu pa se bomo lotili skrivnega medsebojnega odnosa duš: četudi se ljudje ne poznamo, se duše poznajo, med seboj pa imajo takšne ali drugačne interakcije.

Pa lep vikend želim, naj bo Gospod z vami, če Ga boste POSLUŠALI in slavili, kajti zasluži si slavo, o kakršni se nam še sanja ne.