Ta blog je nadaljevanje bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI). Namenjen je iskalcem Gospoda, ki jim je bil omenjeni blog všeč in koristen, in so 'preštudirali' vsaj ključne zapise: št. od 20 do 25; št. 28, ter vse nad 33, z najpomembnejšim, zaključkom: GOSPODOVA POSLANICA ZA NOVI ČAS (KLIKNI) - skupaj s komentarji. Vesel bom komentarjev, vprašanj, spoznanj ali navdihov takšnih skrajno redkih iskrenih duš.

Vsekakor priporočam branje zapisov od 1. naprej, ker se sporočila navezujejo in dopolnjujejo.

sreda, 30. avgust 2017

61. Brezčustveno pridiganje?

                                                                                                       slika splet
30.8.17, sre.

Danes se bomo dotaknili vsem nerazumljive, a ključne točke oznanjevanja. Ker sem bil nekako povezan ali celo precej aktiven v treh svetovnih religijah, zanimali pa so me predvsem realizirani duhovni učitelji (ne plačani teoretični teologi in filozofi ali pusti pripovedniki), sem pri njih vedno naletel na glavno zapoved pridiganja oz. oznanjevanja:

nečustveno pridiganje (unemotional preaching).

Kako pusto je bilo včasih poslušati govore celo duhovno realiziranih učiteljev! Brneli so Nauke svojih religij kot brni hladilnik. In približno tak vtis tudi na naših dušah puščali. Razlaga take oblike pridiganja je v tem: biti moramo kot zdravniki in župniki, ki govorijo kot mumije mumijam, da se ne bi kdo vznemiril ali razburil. Seveda je tako pridiganje napaka. Predvsem pa je herezija od neke točke duhovnega uvida naprej.

Šef krščanske razumarske filozofije, pravi polbog miselnega črvičenja in vedno slavljen pri naših vodilnih klerikih in teoloških pripovednikih je sveti Tomaž Akvinski. Ne bom se preveč spuščal vanj in v tomizem, ker nič ne vem, ampak le to, da je velik del svoje znanosti izvlekel od  filozofije arabskih aristotelovcev, vse skupaj pomešal s post-Naukom, in rodila se je super-filozofija Jezusove teologije. Ta pa se mora predavati na MRLIŠKI NAČIN: BREZČUSTVENO! Je posredno oznanil zadnji Koncil.

Nekoč sem v globokih gozdovih smrtnih brezen naletel na sveto mašo. Bilo je nekaj žensk in pa trije ali koliko duhovnikov. A pazite, vsaj dva sta bila tatemate iz Vatikana, eden celo sedanji duhovni voditelj svete katoliške in apostolske Cerkve. Kakorkoli: izvedba obreda je bila v nečustvenem stanju popolnega samoobvladovanja in hladnega opazovanja nas parih laikov, med nami pa je bilo začutiti po kakšno čustveno stanje. Takrat sem videl, kako mnogi duhovniki na svoje ovčice gledajo s hladnobnim pogledom mehanskega kmeta. Mehanski kmet je tisti, ki pogleda svoj gozd in že vidi plohe in trame. Ne vidi pa dreves, ne vidi živega drevesa.

Vendar pa Bog ni takšna samoobvladana pustota. Sami pobrskajte po Svetem pismu, da spoznate, da je zelo čustven in tudi zelo razumen. Jezus Gospod večkrat pokaže zelo pristna in globoka čustva - naši pridigarji pa ne. Zakaj ne? KER SO NEREALIZIRANI V BOŽJI ČUSTVENI ŠOLI.

To je problem. Kajti potem so enaki zdravnikom in občinskim uradnikom za okenci. V čem je tragedija?

Problem je, ker ne ločujejo čustev od Čustev. Toliko so študirali Pismo, a ... Zato skušajo zatreti nižja živalska/človeška čustva in vse prevladati z razumom. Kar je logična odločitev, a posledica je: duhovna skopljenost.

Čustva in ČUSTVA

Rečeno je, da pridiganje s čustvi v ljudeh zbuja njihova čustva, zato jim razum odpove. To je res. Rečeno je tudi: kdor pridiga s čustvi, si bo pridobil le kakšen nižji kader učencev, predvsem zavedene ženske. Tudi to je res. A nekaj pa ne vedo:

Da obstajajo nižja čustva, nad njimi je zemeljski razum, potem pa so Vrata, nad njimi je duhovno transcendentno Čustvo, nad njim pa transcendentni Božji Razum. Govorimo torej o Božjem Čustvu in Božjem Razumu. Doživimo ju, ko zapustimo VSA upanja v tem svetu, umremo, in se rodimo v Jezusu Kristusu Gospodu.

Bog pa je ZELOOOOOOOOOOOOOO čustven. Pa si poglejmo glavno karakteristiko Njegovih 'norih čustev':

Ker je Bog Ljubezen, je vsako Njegovo delo Ljubezen in vsako Njegovo čustvo je Ljubezen. Tudi ko je 'besen kot ris' oz. ko je Jezus v templju trgovcev, je to: LJUBEZEN! Tudi ko je žalosten, je to Ljubezen. Tudi ko je vesel, je to Ljubezen. Tudi ko je 'ljubosumen', je to Ljubezen, kajti želi nam samo Najboljše. Božja čustva so torej Ljubezen. Tudi če kaznuje, je to Ljubezen, tudi če preti, je to Očetovska Ljubezen. Seveda pa stara mama Cerkev teh čustev ne prepoznava več kot Ljubezen, zato se želi odrezati od njih, mame duhovniki pa to izvajajo v novodobni maminski teologiji odrešitve, ki nikogar več ne Odrešuje.

slika splet
Sklep

Ko naši vodilni kleriki naletijo na Nauk o ljubečem služenju Gospodu, zmrznejo, ker je v tem Nauku in pridiganju TAKO VELIKO ČUSTEV. Predane služabnike v Ljubezni imajo za čustveno neuravnovešene. To je zato, ker je njihov um še vedno zemeljski, kamnit. Mislijo, da so modri v svojem znanju, a so še hudo neodrešeni. 

Kamniti um je znan po tem, da je dosledno PROTISLOVEN sam s seboj: kar izjavi, že čez minutko zanika. Pa tega sploh ne ve.

Npr. teologi in duhovniki poudarjajo, da je Bog Ljubezen. A potem se bojijo Boga, ki nam ga natančno opisuje Stara zaveza, ker da je divjak, ''naš Bog pa je Jezus''. A Jezus je tudi znal zadivjati, saj je Bog!

Pozabljajo, da je Bog Ljubezen, Ljubezen pa je ČUSTVO!
ČUSTVO!

Po tem zapisu se bo kak duhovnik navdušil, in bo skušal pridigati s čustvi. A resnično, resnično povem vam: zgodilo se mu bo kot tistim izganjalcem v Jezusovem Imenu, ki jih je demon do golega raztrgal in pretepel kot vole. 


Kajti najprej moraš iti v uk - ne vere - ampak Ljubezni do Gospoda. V uk Prve Božje zapovedi:

Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vso silo vsega, kar si!

Tega Znanja pa ti ne da teološki faks, ampak samo nekdo, ki to Ljubezen ima, in sta si medsebojno naklonjena.

Zaključek

Včasih se človeku vso mašo zdi, da je duhovnik jezen. Da, kot asura je jezen. In ko reče: ''Molimo'', je, kot da bi bevsknil. Le koga mislijo prevarati s tem pozunanjenjem, saj vendar vsakdo ČUTI resnico? So ples okoli oltarja in lepe obleke in besede vse? Na duši se vidi dejansko stanje, ki ga še živali začutijo.

Že sem povedal, da se duhovne Ljubezni ne da ukrasti. Kdor jo bo le oponašal, bo končal kot tisti izganjalci demona zgoraj, Skevajevi sinovi, na koncu pa se bo znašel še v peklu.

In: ni naključje, da je prva vstalega Jezusa videla - ŽENSKA oziroma ŽENSKE! Ker so Ga najbolj Ljubile! In ni naključje, da tudi na našem blogu kvalitetno komentirajo predvsem ženske, možakar je le eden. Vsi ostali bralci, tudi kleriki med njimi, pa so kot oprezni Jezusovi učenci, ki vse do zadnjega niso niti upali niti verjeli, bili pa so SKRAJNO PREVIDNI. Takšnim resnično, resnično povem:

Vi kar čakajte, ni problema, tudi v vicah se boste načakaliiiii do pamtiveka.

Kajti Kraljestvo ni tako poceni, kot učijo na teologiji.

Pa Bog nam pomagaj.

To je bil Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Gospod!

;:;:;:;:;:;:;:;:;:;:

Še svoj včerajšnji komentar naj prepišem semkaj:

Gospodovi predani služabniki v Ljubezni pa ZAČNO KRIČATI takrat, ko v stiškem samostanu g. Nadrah in druge modre glave utihnejo in samo še kimajo v konfucijanskem spoznanju vseobsežnih resnic tišine in molka. Vendar - ko utihnejo meditativni modreci, in mislijo, da je ta njihov zen (I'm so zen-right!) že Božja Tišina srčnega prepevanja, takrat predani Služabniki začno:

GOVORITI

SKAKATI

VPITI

TULITI ...

- ves dan in vsak dan govoriti o Gospodu, Njegovih svetih in njihovih nebeških slavah. Kajti: kdor v Tišini obmolkne v prahu pred Gospodovimi stopali, je v 'absolutni zbranosti', v zrenju; ko pa odpre oči in vidi svet, je v 'pozitivni zbranosti', in takrat lahko slep zvezde prešteva, lahko hrom prek gora teče, lahko pa tudi, neumen in beden,

O GOSPODU GOVORI TAKO IN TOLIKO, DA SE DUŠE BUDIJO.

Meditativci pa le modro kimajo v 'gromoglasni tišini': "Oh my God, I'm so Jesus-right!" Ampak:

Jezus ni molčal, temveč je - po umikih v osamo - govoril obilno, in s silo ter čustvi.
In ločeval je zrnje od plevela.

Ker je Jezus Živ. In kdor je z Njim, je Živ, ne pa cerebralna mumija. Aleluja!










četrtek, 24. avgust 2017

60. Preklet narod da smo

28.8.17, pon.

Sem se pogovarjal z delavcema iz Bosne; eden je mlajši musliman, drugi pa starejši pravoslavec. Njegov obraz je ustrojen od sonca in dela, brisača zavezana čez glavo, in sila, ki sije iz teh ljudi. Z mladim sva se nekaj šalila, ko pride starejši in pravi, da sem najbrž baksuz, jaz pa, da sem bolj kokuz, včasih. Potem mladi reče, da ko gre domov, ga ljudje sprašujejo, kako je v Sloveniji. In da je kar tiho. Rekel sem, da je bolje, da je tiho. Ker smo zašli.

Takrat se oglasi starejši: ''Preklet narod je to.'' Vprašal sem ga, kako bo to pojasnil. Reče: ''Vedno nezadovoljni. Imajo vse, a so vedno nezadovoljni in hočejo še več.'' Dal sem mu prav: ''To je, ker smo pozabili na Boga.'' ''Pa, to je.''

Potem pove, da on ni Srb, ampak pravoslavni Bosanec. In da je v njegovem mestu oz. vasi vse pomešano: okoli njega so tako pravoslavci, muslimani in katoliki. In da je imel najboljšega prijatelja šiptarja, kosovskega Albanca. In da so se na njegovem koncu (mesto nedaleč od Sarajeva) mešano poročali celo med zadnjo vojno: pravoslavec z muslimanko.

No, pojdimo nazaj k nam: res, driskast narod smo. In take vlade volimo. In potem še od duhovnikov zahtevamo takšno držo, ti pa se strinjajo, ker so mame, Cerkev pa je stara mama. Vsi skupaj smo nenehno asurični - prepirljivi in nezadovoljni.

Reče: ''Jaz poznam samo dve vrsti ljudi: dobre in slabe. Dobri takoj pomagajo sosedu ali komerkoli, slabi pa kar stojijo, ali pa še nagajajo zraven.'' Pravi, da je pri nas večina teh, drugih, zato smo preklet narod: ''Kako pa naj bi rekli takim ljudem?'' Rečem: ''Ali imaš v srcu Ljubezen ali je nimaš. V tem je razlika.'' Strinjal se je.

Táko ti je Slovenac, kad sudi Bosanac. 

Pomislil sem in se spomnil, v kako napornih razmerah ti ljudje trdo in hitro delajo, a so  vedno urejeni, v glavnem dobrovoljni, celo ležerni, šalijo pa se nenehno, če le delo ni prezahtevno. Mi smo vse to izgubili že pred desetletji. Lahko rečemo, da so delno tega krivi tudi naši OZNANJEVALCI, ki so podlegli, in Delo ni bilo opravljeno. Ždeli so v samozadovoljstvu in strahu, čas pa jih je povozil. Posledice so in bodo - hude. Kajti tako mladi kot starejši sogovornik sta takoj potrdila obstoj Boga in Njega pravičnost, kot tudi svojo vero, takih Slovencev pa pri nas ne srečaš več kaj dosti.

Mladi musliman je šel vmes v neko hišo in prišel ven s pitonom za vratom. Ahmo ga je pofotkal. Doma bo lahko pokazal fotko slovenske duše. 


59. Kako zlahka postaneš Božji izbranec

slika splet
27.8.17, ned.

Še je bila noč jutra te nedelje, ko me je zbudil jasen glas: ''Sveta nedelja!'' In potem čez čas: ''Sveta nedelja, na kolena.''

Šel sem gledat Božjo Besedo, katera nedelja je tako sveta, da me iz postelje dvigajo, utrujenega od del vsega tedna? Nič posebnega nisem opazil, naj mi bo oproščeno, razen pretresljive Božje Besede. Jezus vpraša učence:

Kaj pa vi pravite, kdo Sem?

O tem bom danes spregovoril in skrivnost razkril, kako postati Božji izbranec, kot je tudi tale bedni Božji pisun Jona, in pa tudi vsi sodelujoči redni komentatorji tega bloga. Malo poanalizirajmo dogodek. Zagotovo ga boste od danes videli v novi luči, četudi ste teološko našpičeni in ponosno 'ponižno' opapirjeni. Kar pa ne pomeni, da ste izbranci.

Pol stoletja in nekaj čez mi ena drobnarija Poti še ni bila čisto jasna. Pa mi je na koncu ni razčistil Gospod osebno, ne njegovi sveti in ne pripovedniki, ampak TV čarovnik v oddaji, katero sem pred kratkim omenil. Dokazal je, pred celim svetom, kdo ima srečo:

Tisti, ki zgrabi PRILOŽNOST.

To je dokazal z mesarjem, ki je imel v življenju vedno nesrečo. Ko mu je prikazal, kolikokrat je šel kot slep mimo priložnosti, ki so mu jih nastavljali, se je mesar ovedel in popolnoma spremenil taktiko življenja, stavil vse na eno stranico kocke in - zadel! Kar naenkrat je bila nerazložljiva sreča na njegovi strani. To smo videli vsi.

In sem tako dojel še zadnji kamenček mojega življenja na Zemlji: kaj dela tale drobni Božji pisun Jonek?

PRILOŽNOST ponuja.

Kakšno Priložnost? Priložnost zgrabiti Boga in najti Srečo. Aleluja!

Zdaj pa se vrnimo k današnji Božji Besedi. Vsak normalen kristjan misli, da je Jezus izbral Petra za Skalo Cerkve. Vendar je Gospod VSE učence vprašal, kdo da je On. A se je Peter prvi jasno oglasil:

Ti si Kristus, Sin živega Boga.

Kaj več od te 'revščine' Peter kot Jud še ni mogel izreči. A že to je bilo dovolj, da ga je Jezus Gospod postavil za temelj Cerkve. Tako je tudi umrl, v temelj položen, z glavo navzdol, v slavo svojega Rešenika. Božja slava ti, sveti Peter!

Boljši odgovor bi bil:

Ti si Kristus Gospod, ki si Eno z Očetom!

A Petrov odgovor je bil čudežni maksimum za nekega Juda, ki mu tradicija takšen stavek prepoveduje s pretnjo strašne smrti. Kdo je torej izvolil Petra? Izvolil se je sam, ker je PRILOŽNOST zgrabil. Jezus pa ga je samo še potrdil. Če bi se kak drug učenec oglasil, z 'mojo' verzijo odgovora, bi bil on sprejet za voditelja. A seveda je Jezus vse vedel že vnaprej.

Poglejmo si še uvodni del današnje Besede: berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 22,19-23):

To je govóril Gospod upravniku dvora Sóbnu: »Vrgel te bom iz tvoje službe in te pahnil s tvojega mesta. Tisti dan bom poklical svojega služabnika Eljakíma, Hilkijájevega sina. Oblekel ga bom v tvoja oblačila in ga opasal s tvojim pasom. Izročil mu bom tvojo oblast in bo oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši. Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl. Zabil ga bom kot klin na trdno mesto, prestol slave bo za hišo svojega očeta.«

Gospod je v našem srcu v obliki klice Življenja, naše Nadduše, je na Nebu nad nami, je v zapisani Božji Besedi, je v Cerkvi, in v vsakem znamenju ob cesti in poti - in je s tistimi, ki Ga razglašajo brez skritih namenov in zvijačnosti; ki Ga razglašajo kot razveseljeni otroci, ker so se ODZVALI na PRILOŽNOST, ki jo je ponudil Gospod. Takim dušam se Gospod nenadno ali postopoma razodene, kar pomeni, da se OSEBNO spoznata in zakomunicirata. Takšen srečnež, ki je PRILOŽNOST izkoristil,

Gospoda vidi vsak dan, vsak trenutek in kjerkoli.

Takšna duša se odloči za svoje najnaravnejše stanje, za povrnitev Domov, za večno veselo služenje Gospodu osebno. Ne nekim zemeljskim sencam, ampak Gospodu osebno.

Takšne duše dobijo neko osebno karizmo Služenja, vse pa dobijo sposobnost, da 'ko odpirajo, ne more nihče zapreti; in ko zapirajo, ne more nihče odpreti.' Kaj to pomeni? Janez 20,23:
         
Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni;
katerim jih zadržite, so jim zadržani.

Jezus Gospod je prinesel totalno revolucijo v sociologijo človeštva in religij:

LAIZIRAL je dostop do Boga in odpuščanja grehov, kar pomeni do olajšanja duš.

Za svoje 'duhovnike' ni postavil duhovnikov, ampak tiste preproste in neizobražene duše, ki so ZGRABILE PRILOŽNOST prepoznanja in sledenja Gospoda. In resnično, resnično, povem vam:

TAKO JE ŠE DANES!

Seveda Medžugorski 'pastirčki' smrdijo mnogim od teološke gospode, kot jim je pred tem Bernardka in Fatimski pastirčki, Judom pa po ribah smrdeči ribiči, zaničevani cestninarji in lahke ženske. A spregledali so, da so te duše ZAGRABILE PRILOŽNOST, in v hipu spremenile svoja življenja:  

Pustili so vse, in šli za Njim.
Aleluja!

::::::::::

Linkajte tale zapis dušam v PRILOŽNOST. To je največ, kar lahko počnete v življenju: ponujate BOŽJO PRILOŽNOST, potem ko ste jo sami izkoristili. In povem vam: velika sreča je, ko vidiš, da kdo pa kdaj to PRILOŽNOST uporabi, v svoje skorajšnje Zveličanje. Ponujati PRILOŽNOST ljudem, je evangelizirati na blag način - kot da bi repo prodajali na tržnici: vzame jo, kdor želi. A kdor od Srečnega prevzame PRILOŽNOST,

TISTI JE OD GOSPODA IZBRAN.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Rešenik!


58. »Sestra Favstina tlele!«

slika splet
25.8.17, pet.

Včeraj, ob večerni molitvi, mi je misel nenehno uhajala k sestri Favstini Najsvetejši, zato sem molil pri njej. In srce je žarelo. Tudi danes zjutraj sem se zbudil in se je spomnil, kot kake sestre-Božje-neveste. Potem pa vidim mail bralca bloga, ki me obvešča, da je danes njen rojstni dan! Zraven je pripopal tale link:


Tu piše tudi o svetišču Božjega Usmiljenja, kjer je njen grob, mene pa bi kot romarja zanimalo tudi okno domače hiše, skozi katerega je lezla, pa sanatorij, kjer je nazadnje bila, in celica, kjer je ležala, ko se je poslavljala. No, teh stvari ne bom nikoli videl v živo, kot tudi Medžugorja ne, grem pa tja, kadar želim - v duhu. Seveda pa vsakomur svetujem, če ima le malce življenja (= Ljubezni) v sebi, da se kdaj odpravi v te kraje, in tam sreča Svetost.

:::::::::::::::::

Pa še to: dva meseca sta minila od začetka tegale čivkanja, v tem času je 58 zapisov nastalo in mnoge, mnoge dobri komentarji. Hvala, govori Gospod. Ogledov je že krepko preko 5000, in če je od 'domačih' 30% klikov, je to še vedno vesela branost - Gospod vas kliče!


57. Medžugorske preturbacije


24.8.17, čet. 

Ko je papež Frančišek obiskal Bosno, se je izognil Medžugorju, kot se je le dalo. Kasneje se je malo posmehnil - ne enkrat - češ da sveta Marija ne pozna na uro. Ta trditev je seveda neumestna, saj če je Gospod vsemogočen in je Marija Njegova največja srednica, najbrž le pozna na uro, če je že čudeže sposobna izvajati.

Pa se je pokazalo, da v Vatikanu vendarle kako šilce Božje pameti še obstaja in odkrili so, glej, glej, neverjetno, tole:

   
Odkrili so, kar milijoni vernikov že dolgo vemo. Odkrili so, da je Medžugorje duhovno najrodovitnejše svetišče v Evropi. Le kako, se praska marsikdo po sivi glavi, le kako?

Da ne bodo potrebne nove komisije in desetletij, bo kar ta neuki in bedni Jona povedal:

Kjer živijo Božji ljudje, tam so svetišča najbolj plodovita. Kajti Gospod jih je vesel, da Ga imajo radi, vsaj kdo, kajti ostala vernjad samo fehtat in jokat hodi, pa še to v glavnem le posvetnih izdelkov.

Nikakor sodobni klerik, z neumno tablico v žepu, ne doume:

Vsa skrivnost je v osebni svetosti, osebni povezanosti z Gospodom. Vse ostalo so ringelni in ostali kranceljni in verska krama. Kako zelo napenjajo nekateri možgane, kere finte bi še izumili, da jih evangelika in muslimanika ne povozita kot tsunami. Da bi v tem prerivanju zmagali ali vsaj obstali, so se pripravljeni celo - pokajniti! In sebe za nekakega mesijo oglašati, ker jim je očitno pravi Mesija nedostopen. Nedostopen pa je le - zaradi grehov. Pa smo spet pri osebni svetosti, ki pa je seveda univerzalna, ne le osebna.

V Medžugorju živijo ljudje, ki s sveto Marijo vsak dan komunicirajo. In to da je huda neprilika, greh?? In ker je Marija videla, da ljudje navaljujejo, vidci pa bodo umrli od utrujenosti, je en red skupaj z njimi naredila, da se ob urah slišijo. To je dokaz, da se nam Bog vedno prilagaja. Tudi videnja se lahko odložijo na primernejši čas, to je popolnoma jasno. Saj Bog ni diktator kot stara Cerkev, ampak je Kralj ter Prijatelj, vmes pa Gospod. Gospodje pa so džentlemani, kaj šele Najvišji Gospod vseh gospodov.

No, pa se je eden končno le spomnil svete Favstine Najsvetejše, zato bo ta nadzornik blagrovan prav posebej, in grehi so mu odpuščeni - ostalim pa ne. Je naključje, da je tudi on Poljak? Kot je bil sv. Pavel II. in je naš nuncij?? Očitno nam samo še Poljaki kažejo pravo Pot. In Favstina Najsvetejša je bila tudi od tam, seveda. Poljska, klanjam se Ti do tal! 

Poljaka za papeža!

Zaradi vsega tega so tale odkritja vatikanska - pa še kupi hudih vojn bodo sledili - hecna stvar za tiste, ki vidijo duše in vedo, da so vidci kljub grehom - poklicanci in izvoljenci in maziljenci.

Zato, resnično, resnično povem vam:

Navalite v Međugorje, dokler so vidci še živi, vidite jih in slišite jih v živo, kajti Gospod jih je vesel. In vesel je vsakega, ki jih ima v srcu rad.

Kleriki naj pa kar čakajo, tudi v vicah se bodo načaaaaaakaaaaaaliiiii. Naše sveto Brezje se medžugorskemu standardu ne more približati niti v najcerkvenejših sanjah, kajti tam ni nikogar, ki bi bil v svetosti. Tam so predvsem vzdrževalci, za Boga se pa ve, da najživejše deluje, ko mi sodelujemo z Njim na srčni in ne na mehanski ravni. Takrat je tako svetišče vedno polno Žive Vode Odrešenja. Ostala verska središča pa se s časom ZABAŠEJO s smetmi človeštva, in kako naj bo Gospod vesel, če pa samo jamrat in prosit hodijo, ne pa Njega veselit!

O, vera, vera, le kdo v nebesih te razume? Tisti pa, ki razumete tale zapis, ste od Svetega Duha dotaknjeni in vidite razliko med mehanskim klerom ter svetništvom oziroma od Gospoda osebno blagrovanimi: eni živijo v karmi, drugi pa v Kraljestvu ali tik pred njim. Znajo pa oboji enake cote nositi. 

Tudi to je Kristusov Evangelij resničnega Življenja. Hvala Tebi Sveti! 









sreda, 23. avgust 2017

56. Vsesplošni razglas in razbobnanje!



23.8.17, sre. 

Danes zjutraj, ob prebujanju in molitvi, me je prešinila beseda: kerigma! Ko sem se skobacal iz postelje, sem takoj prižgal računalnik in šel googlat, kaj neki že pomeni ta beseda, in Kdo jo zahteva od mene? Se mi je pritaknila ob branju Messorijevega arheološkega in cerebralnega Kdo-je-Jezusa? Pojma nimam.

Prevod besede kerigma pomeni 'razglas', evangelij pa je 'veselo oznanilo'. Kerigma Evangelija torej. Čemu in komu naj bi služil ta obrazec, to geslo? Komurkoli, ki ima Gospoda Jezusa Kristusa v srcu, navdih Svetega Duha v duši in telesu, ter gorečnost v gibu in jeziku.

In me je navdahnilo, da kar takoj spišem kerigmo, a težko bi ji rekli kerigma po bednemu Joni blogerju, ker je to razbobnanje vseh, ki so kdaj Kristusa razglašali. Pa vendar je v tokratnem RAZGLASU SVETU dodan odtenek, ki je povzročil vihar gorečnosti v tokratnem razglaševalcu. Sedel sem in v nekaj minutah napisal razglas tako, da je temu Božjemu črvu in Gospodu v veselje. Takole gre, in to je vse, kar je vsakega resničnega oznanjevalca:

Bog Oče se je učlovečil
v Osebo Jezusa Kristusa
in prišel med nas,
da je razložil Očeta in Sebe
in Pot Domov.

Bil je križan, za nas,
vendar je tretji dan od mrtvih vstal
in se prikazal zvestim Božjim služabnicam,
dvanajsterim
in še petstoterim obenem,
in šel v nebesa.

A je vedno s tistimi,
ki so čisti v srcu in Ga Ljubijo
ali se vsaj trudijo Ljubiti Ga,
ker so prenehali 'ljubiti' svet za svoj užitek,
ker svet je le zapor za nespametne duše.

Vedno je tudi s tistimi,
ki Ljubijo Njegove svete
in pomagajo ubogim ter Božjim,
živijo skromno
in so potrpežljivi ter dostojanstveni v trpljenju,
pogumni in veseli v upanju Vstajenja
in gorečni v oznanjevanju te Resnice.

Takim Jezus Gospod pošilja Božjega Duha
ki duše oživlja
Odrešenje oznanja
in se za pravične bori. 

Amen.

To je novozavezni razglas od duše do duše, je geslo, obrazec ali molitev, ki tistim, ki se jih dotakne, prinaša trdnost - Božjo Moč in Milost.

To je Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Gospod!









sobota, 19. avgust 2017

55. Znanstvene sprdačine o Gospodu Jezusu

Nasmejte se znanstvenemu idiotizmu in ga zavrzite.
Čeprav je smešno, trdo študirajte te zapise.

21.8.17, pon.

Tri desetletja in pol nazaj je izšla ena knjiga, ki je v svetu postala popularna, a jaz se je nisem mogel lotiti, ker je bila za mojo dušo povsem nekoristna. To je Messorijev: Kdo je Jezus. Čeprav je knjižica zelo zanimiva, je bila zame vedno le en sam kup obupa, in tako sem jo še danes prebiral bolj s slabo vestjo zapravljanja časa, kot kaj drugega. V zgodovini sem jo kdaj pa kdaj vzel v roke, a takoj sprevidel, da mi ne more dati Boga, ker v njej ni Živega Boga, ko pa sem preko drugih potov Gospoda pretresljivo in za večno Srečal, pa mi je branje takih razprav v izgubo časa, kajti v njih še vedno ni živega Jezusa.

Ampak, ko Božji sluga želi kaj svetu povedati, mora biti tudi vsaj za kanec izobražen, jaz pa sem povsem neizobražen, in sem to knjigo začel brati (nekdo mi jo je DAL nekaj mesecev nazaj), da bom pač 'izobražen'. Prvi rezultati so se že videli v prejšnjih čivkih, ko sem iz rokava potegnil kaka znanja, ki jih vedo le teologi in zgodovinarji. No, tudi danes bomo nekaj povzetkov izpisali, pa še kdaj, da se ne boste potrebovali s takimi obstranskimi zgodovinarskimi in filozofskimi in brezveznimi raziskavami še kdaj ukvarjati. Kajti resnično, resnično povem vam:

Kdor od vas je skozi naša pisanja in molitev sprejel 'slepo' Ljubezen do Jezusa, ima vsa znanja že v tem, pa tudi slep ni več, ampak vidi to, kar angeli v nebesih gledajo. Aleluja!!

Zato se nikoli ne pustite zmesti iskrenim in neiskrenim pametovalcem in teoretikom, ker Gospod je za njih - mumija. Strahoviti napori so bili izvedeni v stoletjih, da bi Jezusa zanikali, in tudi da Ga potrdijo. Zanikovalcev je bilo seveda več, delijo se na kritike Jezusovega obstoja in mitologe Jezusovega obstoja, oboji pa so zanikovalci. Ne bomo se spuščali v njih zablode, to je že Messori dobro opravil, ampak bom samo nekaj smešnic ven izpisal, da se nasmejete tem norostim, kajti to je pa že tako smešno, da še žalostno ne more biti več. Poglejmo si tale zapis iz opombe na str. 109:

Med zgledi racionalističnega protislovja so psihološke študije o Jezusovem 'značaju'. Znamenit je med drugim učenec radikalne kritike, Binet-Sanglé, profesor psihologije na Sorboni, ki je napisal štiri knjige z več kot 2000 stranmi, 'da bi znanstveno opredelil Jezusov značaj'.

Za tega profesorja je bil Jezus 'teoman' (= religiozni obsedenec po degeneraciji afekta od staršev); bil je 'sitofob' (ni mogel biti pri miru, kar dokazujejo Njegova nenehna potovanja); impotenten (zaradi spodbujanja k celibatu); homoseksualec (zaradi prednostne Ljubezni do Janeza); nespečnik (zaradi noči, prečutih v molitvi) …

Profesor J. Soury odgovarja: ''Jezus je bil res 'tipičen odtujenec'. Temu pa ni kriv - kakor meni kolega Binet - očetov alkoholizem, otežen z jetiko, temveč meningo-encefalitis-sifilitis. Dokaz? Prve znake norosti je pokazal že pri 12. letih, ko je razpravljal z učitelji v templju''.

Drugi profesorji ugovarjajo, da je umskega nereda v Jezusu kriva nevropsihološka poškodba matere med spočetjem, iz strahu, da bi jo zaročenec Jožef zavrgel. To dokazuje sicer neobrazložljiva mutavost pred Pilatom …

… Iz tega kar evangeliji pripovedujejo npr. o 'krvavem potu' v Getsemanskem vrtu, so napravili teorijo o 'bolestni spolni vzburjenosti'; iz tega kar pripovedujejo teksti o opustitvi jedi pri farizejevi mizi, sklepajo, da je bil Jezus 'zmeren izbirčnež' … 

Navsezadnje zagovorniki nezgodovinskosti evangelijev prekašajo celo najbolj goreče in naivne vernike, tako neomajno zaupajo v zgodovinsko verjetnost vsake podrobnosti v evangelijih …

Ali ste razumeli? Ti znanstveniki iz evangelijev vzamejo kakšno podrobnost, in z njo dokazujejo, da je evangelij lažen. Verjamejo torej v podrobnosti, še bolj kot verniki, samo da bi lahko evangelije diagnozirali kot lažne. Vidite patološko 'razcepljeno osebnost' v takih strokovnjakih?

Vse, kar ni popolnoma Božje, ima v sebi protislovja s samim sabo, pa naj so to bedne kritike ali pa teologija, ki ni transcendentno doumljena. Messori komentira, 'da znanstveniki neke pojave upoštevajo le, če jih je pred tem uradna znanost že razložila. Sicer je vse laž, umišljenost, paranoja in manični delirij'. Pisec omenja slavnega astronoma in matematika Newcomba, ki je leta 1903 objavil študijo, ki je 'dokazala' znanstveno nemogočnost letenja vsega, kar je težje od zraka, konec istega leta pa sta brata Wright s svojim dvokrilnim letalom preletela 266 metrov!! Pa to je znanost za počit od smeha!

Eden največjih učiteljev kritike evangelijev, E. Havet, je zahteval, da je treba iz Jezusovega življenja izločiti vse nadnaravno (vse Božje torej). 'To z enim udarcem odstrani vse evangelijske čudeže. Takrat vse, kar se pripoveduje, postane lažno, ker se pač ni moglo zgoditi.'  

Kere bedarije so to, pa to ni res! To je prava masaža za trebuh! Kot da bi iz hobotnice odvzeli vso vodo in ko bi ostala le lupinica, bi rekli, da hobotnice ne obstajajo. Povsem očitno je, da je tem znanstvenikom nekakšen 'en sam udarec' usode odbil možgane iz lobanj … Poglejmo si še nekaj teh smešnic:

Krščanski teksti pričajo o Preroku, ki naj bi s svojo besedo pomiril vihar na morju. Znanstvena razlaga: učitelj in učenci so v svojih barkah skrili mehove z oljem, ki so ga izlili v morje in tako poravnali valove, to pa je dalo ljudem na obali vtis čudeža …

Robert Ambelain, veliki magister francoske masonerije in avtor uspešnice, pa je napisal, da so bili potresi, ki so jih zaznali ob Jezusovem križanju, povzročeni s strani Njegovih učencev, ki so se od Kitajcev naučili uporabljati smodnik in so sprožili nekaj eksplozij …

Jezus predstavlja Boga Ljubezni in Usmiljenja, govori pa tudi o možnosti kazni in pekla, zato je Nobelov nagrajenec Russel zaključil: ''Jezus ne more biti Bog, ker jaz ne verujem v pekel.''

Kot vidite, dragi moji, človeška neumnost je brezmejna, v tej zadnji trditvi pa že prihaja skupaj z modernejšimi katoliškimi teologijami, ki lažejo, 'da pekla ni, če pa je, je prazen'. Iz zgornjega zapisa lahko torej sklepamo neovrgljivo dejstvo: kdor ne verjame v pekel, ne verjame v Kristusa. Zato lahko take duhovnike in pripovednike smatramo kot heretike oziroma nevernike. To je potrdil tudi sveti papež Pavel II.

Zdaj pa si preberite še tole:

Angleški specialist znanstvene kritike prof. John Allegro trdi, da je odkril, da Jezus ni bil nič drugega kot ime za halucinogeno gobo, ki povzroča privide. Iz gobe-Jezusa je prišlo po presenetljivem procesu mitizacije do ideje o bogu-Jezusu.

Ko so prejšnje stoletje v Kumranu odkrili zapise, ki povsem potrjujejo današnje Sveto pismo, so se takoj našli znanstveniki, ki so z vso silo dokazovali, da v Palestini tistega časa (prvo stol. Kristusovega štetja) niso poznali pisave, ampak so samo 'grulili'. No, arheologija pa je razkrila kar pet vrst tedaj rabljene abecede! A so še vedno pisarili razprave, da Nazaret ni obstajal, četudi so že dolga leta nazaj obstoj dokazali arheologi, mi pa smo ga objavili v 53. čivku in priobčili celo sliko.

Zaključek

To je samo en del raznih norosti, smešnejši del, ki želijo spodkopati Evangelij in Jezusa. K temu lahko dodamo še kakšne celo protestantske ideje, ki večkrat sprejemajo kritike brezbožnih znanstvenikov, pa muslimanske blodnje o Jezusu kot navadnem preroku, pa hindujske (tudi Hare Krišna) pravljice o tem, da so Jezusa s križa sneli učenci in je potem še dolgo učil v Indiji … A resnično, resnično povem vam:

Nisem še videl predstavnika neke religije, filozofije, ali kritika, ki bi take blodnje širil, in bi sam prišel v Nebeško Kraljestvo. Če pa je eden že prišel, so Njegovi učenci danes demoni in njegov duhovni rod je v Kajnovi zablodi. Seveda spadajo sem tudi mnogi katoliški polverniki skupaj s takimi kleriki in teologi, ki pridigajo lažno teologijo, za dober denar in svoj lažni ugled. A jim čas poteka, kajti Gospod pošilja preizkušnje, ki jih ne bodo prestali.

Njim sta namenjena tale navedka iz SP (Janez 10,30 in 14,6):

JAZ IN OČE SVA ENO.

JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE. NIHČE NE PRIDE K OČETU DRUGAČE KOT PO MENI.

Kako kdo misli priti k Očetu v nebesa, če stresa neumnosti o Gospodu Jezusu? Povem vam: NIKAKOR.

Tudi katoliška vera se zanesljivo potaplja v herezijo, ki je zelo očitna, a le Božjim služabnikom, ne pa klerikom in teologom. Messorijeva knjiga je sicer ne omenja, a ker omenja herezijo novo-Judovstva, lahko to bolezen prepoznamo tudi v krščanstvu. In o njej ta bedni Jona nenehno piše. No, o tem v kakem od naslednjih čivkov.

A tisti, ki ste sprejeli seme Ljubezni z Gospodom, in ga kalite in vzgajate, boste kmalu v nebesih imenovani JASNOOKI, ker kdor je v Ljubezni, ga vse zmote sveta ne premaknejo niti za tisočinko milimetra.

Pa Bog nam pomagaj.
  

Še to: tovrstne knjige so popolnoma nekoristne za kandidate za Jezusove predane služabnike, kajti v njih ni zapisane niti trohice predane Ljubezni do Gospoda, ampak samo filozofiranje in prepiranje z drugimi teorijami. Zato je bila za mojo dušo ta knjiga povsem nekoristna in rabil sem 35 let, da sem jo nekako prebral. Hvala Tebi Gospod, da me vodiš po Svojih potih!



54. Pri Bogu ni mešanice
  
slika splet
19.8.17, sob.

V komentarju bloga p. B.C. sem napisal:

Kajti Gospod ni nekdo, ki bi delil Ljubezen s prešuštniki. Njegova Ljubezen je brezmadežna in popolna, je najvišja sveta Nevesta, namenjena le zvestim. To je Kristusov Evangelij.

Seveda je to popolnoma v nasprotju z aktualno katoliško doktrino dogme in teologijo kateheze eksegeze? No, sprašujem, ker sem neuk, imam pa nekaj izkušenj.

Običajni verniki sveta, ki so pol-verniki torej, imajo predstavo, ki jo tudi Cerkev deli, da je Gospodova Ljubezen namenjena ravno vsem grešnikom sveta, in da so čistuni na slabšem od njih. Na nek način je to res, in če bi se spuščal v te mešane vode, bi v težave prišel, zato obrnimo vprašanje drugače in ga izrazimo takole:

Kako Gospod dobro nagrajuje in slabo plačuje?

TUKAJ lahko najdete vse glavne krščanske naštevke, katerih je 6 krščanskih resnic:

1. Da Bog je.
2. Da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
3. Da so tri Božje Osebe: Oče, Sin in Sveti Duh.
4. Da se je Bog učlovečil, da bi nas s Svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 
5. Da je človeška duša NEUMRLJIVA.
6. Da je Milost Božja za Odrešenje potrebna.

Pa začnimo odgovarjati na zgornje vprašanje. Že druga resnica je napisana tako, da je jasno, da sta to dve ločeni stvari, da ni mešanice med plačevanjem in kaznovanjem. Kajti Bog plačuje popolnoma drugače, kakor kaznuje. Tega se današnji kristjan in teolog ne zavedata več, ker jima primanjkuje nebeških znanj, kajti celotno krščanstvo počasi leze v herezijo (o tem kdaj drugič). Zato pojasnimo:

Plačevanje: Ko je med Gospodom in neko dušo vzpostavljena MEDSEBOJNA NAKLONJENOST, pride Gospod OSEBNO, in tej duši nakloni Milosti. Te Milosti so predvsem duhovne, ker mi smo duše, ne telesa - naša telesa so le obleka duše, vsaka obleka pa je enkrat za v smeti. Obleka gre torej na odpad, duša pa živi naprej. In Gospod osebno zelo poskrbi za tisto dušo, ki Mu je ljubeče Naklonjena oziroma je naklonjena kakšnemu Njegovemu svetemu, sveti pa tej duši.

Če bi pa bila oseba le dober človek, ni pa v Ljubezni z Bogom, je poplačana iz popolnoma drugega vira: iz arzenala zemeljske KARME, ki je zakon posledice glede na vzroke, ki jih povzročamo. Kristjani sicer radi fantazirajo, da za njih karme ni, da karma ne obstaja, ker so Kristusovi, a to je velika in strahovito tragična zabloda, če niso že Gospodovi ljubeči predani služabniki, ki so že umrli za ta svet, in živijo v Kristusu, ter Ga razglašajo noč in dan. Za vse ostale pa Gospod deluje POSREDNO, preko Njegovih zemeljskih zakonov, ki pa so zelo neusmiljeni: kar si sejal, to boš žel, oziroma: zob za zob. Gal 6,7:


Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. 
Kar bo človek sejal, bo tudi žel.

Zemeljski zakon poplačila vseh del je torej zelo strog: do najmanjše malenkosti smo plačani za dobro in tudi za slabo. Milost pa ni prisotna, ker to je življenje v Kajnu, kjer pa Kristusa Odrešenika in delilca Milosti NI. Zamislite si sedaj vso tragiko npr. islama - prav je napovedal njih prerok: pekel bo konec vseh potovanj takšnih duš. Kajti le po Jezusu Kristusu se pride Domov, pa še to le v primeru, če Ga Ljubimo brez kalkulacije (biznis krščanstva).

Plačilo brez Ljubezni z Bogom, karma torej, pa naj je DOBRA ali SLABA, je na koncu zelo slaba stvar. Kajti če smo delali dobro, bomo z dobrim poplačani, a to dobro bo posvetno, zato bomo sčasoma še globlje zabredli v dušne dolgove, kar se je celo Salomonu zgodilo, ki na koncu ni bil modrijan, ampak magaloman in spolni izprijenec, ki je še kraljestvo razklal. No, Cerkev ga še vedno hvali kot modrijana - je to modro?? Biti modrijan nekaj let, potem pa zapasti v strahovito plačevanje grehov?

Gospodova Ljubezen je čistejša od najčistejšega diamanta

Bistvo, kar želim pojasniti je tole: kak vernik dela grdo, dela zlo, greši kot sam hudič, potem pa gre k sveti maši, na obhajilo, se morda celo spove kakšni mami v spovednici, daruje miloščino Cerkvi, morda še sam mašo zase obhaja - in misli, da je podelano, župnik pa je tudi ves srečen. Ampak resnično, resnično povem vam:

Ni je gnusnejše duše v peklu, od takega krščenega hudiča. In povem vam: Gospod takemu ne odpušča, čeprav je sicer Milosten! Kajti zlorabljati Njegovo Dobroto in Usmiljenje za ponavljanja greha je nekaj, kar celo Gospod sovraži, četudi je On Ljubezen.

Že smo citirali veliko prekletstev, ki jih Jezus izreka nad takšnimi duhovniki in verniki, preko Njegove svetnice sv. Brigite.

SEVEDA SE VSAKDO KAZNUJE SAM, KAJTI GOSPOD JE TAKO ZELO DOBER, DA SATANU DOPUSTI, DA TAKŠNI DUŠI DARUJE, KAR ONA TAKO ZELO IŠČE. Naj ima, da se bo nečesa naučila.

Vrstni red plačevanja

Da ne bom predolg:

1. Kdor je v Ljubezni z Gospodom, ima vsa čustva in misli le še Zanj, zato zakon karme zanj počasi odmre: plačuje in vodi ga samo še Gospodova Ljubeča Previdnost in osebna skrb.

2. Kdor pa je malo dober, malo z Gospodom, ostalo pa živi v karmi in grehih, ter računa, da bo končni rezultat te zvijačnosti nekak sprejemljiv golaž, pa se je prekleto zafrknil, kajti Gospod plačuje po vrstnem redu, nikoli v mešanici:

-       Najprej boš plačal za grdobije, in to plačilo bodo izvedli neusmiljeni zakoni tega sveta. To plačilo bo zelo boleče in ni ga načina, da se mu izognemo. Ko bo to poglavje izčrpano, poravnano, pa bo sledilo:

-    plačilo dobrega, ker Gospod ničesar ne spregleda, tudi najmanjše drobtinice dobrega, ali celo pikice Ljubezni do Njega ne, pa četudi je to samo hipna misel, da bi se priklonil razpelu, a se ne.

Kajti: Gospod je najpravičnejši sodnik in plačnik, zato vidi tudi najmanjše dobro v najhujšem grešniku, in to dobro bo prav tako izplačano, ko pride čas. Do takrat pa bo trpljenje.

Toliko v globok razmislek verskim polovičarjem, v kutah ali brez, ki se zanašajo na Gospodovo dobroto, in svoje grde grehe prekrivajo z raznimi svečanimi pobožnostmi.

To je Kristusov Evangelij (KLIKNI). Slava Tebi Kristus!

Še to: obstaja pa še ena kategorija, ki je nismo neposredno omenili: biti poplačan za nedolžno trpljenje v čast Gospodu ali v dobro izgubljenih duš. O tem se več pozanimajte pri sveti Favstini Kowalski Najsvetejši (čivk št. 50.)