81. Jezus ukaže nabavo mečev - mistična razlaga

4.10.17, sre.

Še vedno smo pri Moči - iz česa je sestavljena, in Komu mora služiti. Medtem ko npr. pater M. Rupnik oznani Elijevo polivanje grmade z vodo in preprosti klic Očetu, naj stvar dokonča On, je v praksi vse malo drugače, ker razlagatelji svete Favstine in svetega Vianeja povedo, da 'Bog rad vidi, da ob prošnjah delež plačamo tudi sami'. No, celo čislani sveti Elija se je moral kakšno uro kasneje presneto potruditi, da je poklal vso tisto duhovščino, čez 400 glav (kar pa ima tudi svoj mistični pomen). Zakaj enostransko razlagati Evangelij? Mar ni v Cerkvenem Nauku smrtonosna klavzula, da se Evangelija ne sme potvarjati, še po svoje razlagati ne, potem pa mi že zdaaaaaavnaj upokojeni verniki govoré, da še nikoli niso slišali, da je Jezus ukazal nabavo mečev: ''Le od kod ti to, kaj si izmišljuješ, smrkavec? Konvertit! K maši pojdi!'' Ja, Gospod Jezus je za nekatere še vedno stopljen putrček, a videli Ga ne bodo še prav kmalu.

Takole je bilo:

In rekel jim je: »Ko Sem vas poslal brez denarnice, brez torbe in obutve, ali ste kaj pogrešali?« Dejali so: »Nič.« Rekel jim je: »Kdor ima denarnico, naj jo zdaj vzame, prav tako tudi torbo; in kdor nima meča, naj proda svojo suknjo in si ga kupi.«

No, vidimo, da je dobro biti brez denarnice, če pa jo kdo skriva in jo vseeno ima, pa včasih prav pride. Od tod torej vsa ta moralna popustljivost katoliških finančnikov - za meče šparajo, če pa jih ni treba, pa za dobre 'avteke' (da gredo lahko na hitro kakšno babico pomaziliti). No, bodimo resni, kajti tema je iz žalostnega časa Jezusovega poslavljanja. Učenci so Mu rekli, da že imajo (!!!!!) dva meča, in On je dejal: "Dovolj bo."

Mistična razlaga glede mečev

Evangelij se razlaga črno-belo oziroma 'v oblicah' za začetnike, vsaka prilika pa ima povsem NOTRANJO zgodbo, mistično, ezoterično: meč pomeni moč. Ker slovenščina dokazano izvira iz sanskrita, in je temelj večine evropskih jezikov, lahko posredno pojasni skupni izvor besed MEČ in MOČ. Zelo sta si podobni, ker sta dvojčici: kdor ima moč, ima meč in kdor ima meč, ima moč. Podobna zgodba je z besedama DIH in DUH - ko pride zadnji dih, duh odide. Dokler dihamo, je duh v nas. Moč našega duha je odvisna tudi od dihanja. Človek s šibkim dihom je tudi šibkega duha, kajti duhove se s polnim dihom zajema; medtem ko se Boga sreča, ko gredo vsi zemeljski duhovi ven, na koncu priklona in izdiha torej. To bodo razumeli le krščanski mistiki. Ostalim pa bo šla od mojih besed 'pleša pokonci'. Ti pa naj se pozabavajo še z besedami: buda-buden; vede-vedeti; bhoh-moj Gospod; mama-moje; tritjam-tretji; ilam-ilovica; ankati-sankati; ekhati-tekati; sivjati-šivati, in še stotinami drugih.

Ko Jezus Gospod ukaže nabavo mečev, to v mističnem znanstvu pomeni, naj se odenejo v moč. Kdor je tega znalec, to stori v eni ali nekaj sekundah. Kovinski meč pa je leča te moči, ker jo še okrepi in naredi vidno običajnemu svetu. Jezus pravzaprav reče: Svetno bogastvo (denar) zamenjajte za nabavo moči. To pomeni, da je moč na Poti pomembnejša od denarja. Imeti osebno moč, ki se podredi Božji, pomeni svojo moč zliti skupaj z Božjo Močjo. Takrat smo brez moči, a smo v Moči. Torej sveti Pavel le ni bil tak švohne, na kar se izgovarjajo duševni cerebratorji, duhovni teoretiki. Kajti rekel je tudi: 

Pa bom k vam kmalu prišel, če bo Gospod hotel. In tedaj ne bom spoznal besed teh prevzetnežev, ampak njihovo moč.

Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili Njegove Moči.

Držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč. Tudi teh se izogiblji.

Božje Kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v Moči.

Kar se seje v slabosti, vstaja v Moči.

Zakaj je Jezus Gospod svetoval meče? Ker je vedel in čutil, da bo privršala vojska razdraženih norcev in krivičnikov, in v tistih trenutkih vsesplošne vznemirjenosti, tako prišlekov kot tudi učencev, bi lahko hitro skočila iskra, in učenci bi bili pobiti. To pa se ni smelo zgoditi, kajti poslani so bili svetu, On pa je bil določen za žrtveno Jagnje. Učencem je torej svetoval, naj bodo v tistih trenutkih 'v moči'. Japonci odhajajočemu na delo ali potovanje rečejo: 'Kjockete kudasai', kar dobesedno pomeni: ki o tsukete kudasai: prosim, uporabi notranjo moč, splošen prevod pa pomeni: 'Pazi nase'. A vidite, vse je povezano in jasno - Jezus je s tem zaščitil svoje učence.

Vendar …

Ko pa so razbojniki prišli ponj, je Peter vzel meč in zamahnil proti enemu od njih in mu odsekal uho. Vendar Jezus reagira takole:

»Nehajte! Dovolj je!« In dotaknil se je ušesa ter ga ozdravil.

Kaj smo se do sedaj naučili: Gospod Bog svetuje:

1. Imejte notranjo moč, moč volje in duha.

2. To moč boste dobili LE, če se odpoveste svetnim nečimrnostim.

3. A to moč ne uporabljajte za ta svet (samo za najnujnejše), ampak za hojo po Poti, za služenje Gospodu.

Ker so imeli moč, so se učenci OBVLADALI in dopustili, da se je začela izvajati Božja Volja. A to še daleč ni vse …

Jezusova Moč

Največja Moč v stvarstvu je Božje Ime. Kajti v duhovnem svetu je sveto Božje Ime ENAKO Bogu samemu. Bog Oče in potem tudi Bog Jezus, se v Svetem pismu neštetokrat predstavi s svojim 'skrivnim' Božjim Imenom:

Ina na, Jaz Sem

Jezus zase velikokrat tako reče, in poglejmo, kaj se zgodi, ko se v tisti dramatični situaciji vojakom identificira s svojim Božjim Imenom:

Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« Odgovorili so mu: »Jezusa Nazarečana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Ko jim je rekel: »Jaz sem,« so stopili nazaj in padli na tla. 

Po tleh so popadali. Kajti združena moč vse drhali je bila nič v primerjavi z močjo Njegovega svetega Imena. A Gospod ga ni uporabil, da bi Sebe reševal, ampak svet. Zato je pokorno odšel z njimi na Svojo kalvarijo, da so Ga lahko JAVNO ubili, vsi videli Njegovo smrt, potem pa vstajenje - a vstajenje je bilo dano le tistim, ki so Ga Ljubili.

In tako je še danes, ta hip: imej moč, a bodi brezmočen v Božji Moči; Ljubi Gospoda, in prišel bo ter se ti razodel iz oči v oči in iz srca v srce.

To vam lahko potrdi tudi bedni pisun teh vrstic, ki pa ni vreden, da ga vidi teologovo oko. Naj bo vaša moč z Gospodovo, a vedeti je potrebno, kdaj Moč odvreči in samo Ljubiti Njega in Njegove svete. O, ko bi že končno sprejeli, kako zelo je potrebno, da imamo vsaj enega od Gospodovih svetnikov za osebnega prijatelja! Samo v tem primeru se lahko Evangelij uresniči v celoti. Če svetega sopotnika nimate, imate sveto Mati Marijo. Z Njo lahko uresničite vse, kar je Evangelija, in še veliko več od tega. Zakaj je to tako, pa morda kdaj drugič. Sicer pa je vse v Evangeliju - za tiste, ki vidijo. 

To je Kristusov Evangelij. Slava Tebi Gospod!

80. Obrazi duha Moči

1.10.17, ned.

Najprej si dobro preberite včerajšnji link, prosim, pa linkajte ga naprej. Da bo zrnje od plevela prepoznano. Sem spada še današnja novica, KLIKNI.

Še vedno, tretjič, smo pri prejšnje-nedeljski pridigi župnika Simona Potnika. Povedal je, da je menda edina fotografija našega svetniškega kandidata Martina Slomška nastala, ko je bil že precej bolan, in so ga na Dunaju z vlaka potegnili pred fotografsko stojalo. Zato pač ni vesel, nasmejan. To je OK razlaga, ki pa ji vseeno dodajmo še ključne informacije, bralstvu v spoznanje.  

Da bi bil tale zapis takoj in zlahka razumljen, se je dobro spomniti vseh Jonovih pisanj o Božji Milosti + Božji Moči. Začeli smo tukaj, KLIKNI. Če bi vso znanost o Moči stisnili v bistvo, bi se glasilo:

1. Moč je prisotna, a je nima vsakdo. Namen Moči je ščititi Ljubezen, Milost, ji služiti, ter ščititi tudi telo in narod.

2. Moči je kot je duhov, a če se moč(i) posameznika usmeri(jo) v služenje Gospodu, se združi(jo) z Njegovo Močjo in postanejo sveta Moč.

3. Moč nikakor ne gre na tiste osebke, ki živijo nečisto, so uživači in pravzaprav leni ljudje. Ne gre na ljudi, ki imajo veliko interesov. Božje Moči nimajo tisti, ki ne Ljubijo Gospoda z vsem, kar so: dušo, mislimi, čustvi in delom.

4. Moči nima večina duhovnikov in državljanov. Kar je dokaz, da živijo v lažnem 'supermarketu življenja'. Takšni zaman molijo za kakšne čudeže, kajti čudeži se dogajajo le, ko moli tisti, ki Ljubi Gospoda, a je tudi v veliki Moči.

Zdaj pa si poglejmo fotografijo škofa Slomška še enkrat, in jo pokomentirajmo: če je bil bolan in utrujen od poti, ga je 'v enem kosu' naokoli lahko vodila le moč volje, katera zbere moč Zemlje in vesolja ter prikliče Božjo Moč k sebi. Takrat je na delu tisti duh, ki ga ima vsakdo od nas (kdor ima moč), ko mora npr. odvaliti težjo skalo. Slomškov prijatelj, tudi v svetosti, naš sveti Friderik Baraga, je imel ISTEGA duha:

Ali vidite, da je že skoraj Indijanec? Za primerjavo si poglejmo še podobo Apaškega poglavarja Geronima, velikega borca za preživetje Indijancev, in na koncu kristjana. To je postal zato, da bi lažje razumel podivjane in nepravične ljudi, ki so preplavili njegovo deželo, pobili vse bizone, ukradli vso zemljo in pobili ter v rezervate zaprli vse Indijance. Voluharji s križem se hvalijo, da je ta borec postal kristjan (prisiljen je bil, ker je skušal pomagati svojemu narodu), a mu ta religija v metodistični varianti ni dala miru, zato je zaradi usode svojega roda trpel vse do smrti. Tudi on se nima kaj smehljati, bolj je podoben Gospodu Jezusu na večini slik:

Tu pa je fotka Masutatsu Oyame, svetovno znanega mojstra karateja, ki je bil prav tako nepremagljiv borec:

In kot najbrž sedaj že veste, če niste izbirni kristjan evangelijskih ocvirkov, je bil tudi Jezus borec, saj je celo meče zapovedal kupiti učencem, pa ne-rodno figovo drevo je preklel, pa z bičem trgovce iz templja izganjal, in lažnim judovskim vernikom povedal, da so hinavci, ter obljubljal sam pekel tistim, ki zavračajo njegove apostole, ko pridejo k njim Veselo Oznanilo sporočit. In vse to je res - tudi ko ta nič-od-jone pride sporočiti, je enako, še danes.

Zakaj modernizirana duhovščina, s ploščico v ritnem žepu, ne prepozna nujnost Moči? Tudi krhke svetnice, ki so umrle od Ljubezni do Gospoda, okoli tridesetega leta starosti, so vse imele to Moč, a največ jo uporabljajo tisti, ki tudi dlje živijo in so v duhovnem boju. Sveti Pavel je primer takšnega Božjega bojevnika. Sem že mislil napisati Jezusov ukaz o nabavi mečev, ki je povezan z Močjo, in o čemer današnja teologija in krofkasto-čokoladna potuhnjena duhovnost in duhovščina še sanjajo ne. Zato se prilagajajo svetu, in svet leze v Cerkev in svet jo bo RAZKLAL, na dvoje, na troje, če se tega Jonovega opozorila ne bo vzelo resno, kot da bi vam goreli lasje.

Sklep

Kdor ni v Moči, bo na Poti zelo kratko razdaljo storil. Zakaj pa mislite, da so se svetniki pokorili v raznih telesnih in duhovnih askezah? Da bi pridobili Moč, moč duha, moč volje, ki postane združena moč vesolja, duše in Zemlje. Le takšni se lahko hudiču smejijo, in hudič se jih boji kot Boga. Življenje je pač takšno, da se ni vedno za smehljati, četudi imaš veselje v Gospodu - je včasih potrebno prevaliti kak balvan ali se usekati s hudiči v ljudeh, če želiš komu kaj resnično pomagati. Slomšek je to imel. Baraga je to imel. Če bi se pretežno le smehljala, bi bila peklenska kandidata, ne pa svetnika. A naša Cerkev ju ni razumela, Baraga je moral celo med Indijance UITI, zato se ni potrudila, da bi ju v Vatikanu končno že uradno posvetili. Naša Cerkev pravzaprav ni imela nikoli Moči, ker je vedno nekaj klerikalizirala in mešetarila, grešila. Vedno so jo reševale samo svetniške osebe, kot je tudi škof Anton Vovk, ki se prav tako ne smehlja, ves obvezan po zažigu. Moral je imeti Moč, da je dostojanstveno vse to preživel in ostal oče vernikom. Božja slava jim, na veke vekov!