Ta blog je nadaljevanje bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI). Namenjen je iskalcem Gospoda, ki jim je bil omenjeni blog všeč in koristen, in so 'preštudirali' vsaj ključne zapise: št. od 20 do 25; št. 28, ter vse nad 33, z najpomembnejšim, zaključkom: GOSPODOVA POSLANICA ZA NOVI ČAS (KLIKNI) - skupaj s komentarji. Vesel bom komentarjev, vprašanj, spoznanj ali navdihov takšnih skrajno redkih iskrenih duš.

Vsekakor priporočam branje zapisov od 1. naprej, ker se sporočila navezujejo in dopolnjujejo.

četrtek, 9. november 2017

100.
Ta veseli dan,
ali sveta-sestra-Favstina-Kowalska-v-našem-srcu-je-Gospod,
stiški 'mudžahidi'
ter fotke s Favstininimi besedami veselja

Kadarkoli boste v osebni stiski, berite ta zapis in pojdite skozi slike in tekste spodaj, in ozdravljena bo vaša duša. Kdor bo te slike in tekste s srcem počasi predelal 33-krat, bodo nebesa njegov Dom. To je obljuba Gospoda, svete sestre Favstine in tega ničvrednega pisuna jone.

9.10.17, čet.

Kadarkoli se spomnim na sestro Favstino Najsvetejšo, je to vesel dan odtlej. Nekaj je, neka tajna veza, kot z Gospodom, kot še s kom tam zgoraj, v raju. Ker je današnji čivk jubilejen, stoti, naj bo posvečen njej, ker je poosebila vse, kar smo kdaj pisali tukaj in tam, pa še veliko več je poosebila, o čemer niti ne sanjamo.

Kot nenehno ponavljamo - večina protestantskih ogrankov in sekt pa ne more sprejeti - je to, da ko smo zares transcendentni v veliki VERI, ali še bolje: LJUBEZNI z Gospodom Jezusom Kristusom, takrat:

vsak simbol Gospoda postane Gospod osebno.

Takrat te lahko pohojena svetinjica, najdena v blatu, Odreši, če jo sprejmeš z vsem srcem, dušo in močjo - ker takrat sprejmeš Gospoda. Izvor tega dejstva je v Jezusovi zadnji večerji, ko reče:

In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje Kraljestvo.« In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je Moje telo, ki se daje za vas. To delajte v Moj spomin.« Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je Nova zaveza, v Moji krvi, ki se preliva za vas. «

''To delajte v Moj spomin'' pomeni, da kadarkoli tako delamo, je to resnično Njegovo telo in Njegova kri, TOREJ JE ON. Enako postane Gospod tudi Njegova podoba, simbol, Beseda, znamenje ob poti, kapelica, cerkvica, križ na turnu, ali pa ljubeče ponavljanje Njegovega svetega Imena: Jezus Kristus.

Kadarkoli se Gospoda spomnimo z vso Ljubeznijo,
je On v popolnosti z nami.

Tega pojavljanja Gospoda (kadarkoli Ga pokličemo z veliko vero ali veliko Ljubeznijo), mnoge 'mlade duše' ne morejo razumeti in sprejeti. A to je druga tema. Mi pa gremo naprej: kakor je Gospod v vsem, v čemer je vsaj omenjen z Ljubeznijo, je še prav posebno prisoten v Svojih svetnikih. Popularno je govoriti, da so svetniki sicer navadni ljudje in celo grešniki, le Bogu so se dali prevzeti - to ponavljajo zdaj vsi škofje, ko je papež Frančišek razodel - a mnogi pozabljajo, da so tisti grešniki, ki so se dali Ljubezni z Gospodom prevzeti: POPOLNI.

Že smo pisali, kaj je POPOLNOST, za katero naša dogma pravi, da človek in Cerkev ne bosta popolna vse do sodnega dne, a to je teološka škrbina, kajti Cerkev na Zemlji že možno, da nikoli ne bo popolna, tisti mali grešnik, ki se je popolnoma predal Služenju Gospodu z Ljubeznijo, pa je POPOLN, kljub tukajšnji nepopolnosti. Kajti njegova duša je nenehno v raju ob Gospodovih nogah.

Takšne duše so svete, četudi na Zemlji kak nehoten greh storijo, če to zahteva preživetje telesa ali drugih ljudi. In, gremo naprej, kar bratje protestanti žal ne morejo še sprejeti:

Kakor je tak svetnik enak Gospodovemu kruhu, tako je enako z vsem, česar se je taka duša dotaknila. To velja še posebej po telesni smrti, ko gre sveta duša za trajno v raj h Gospodu in je tudi poveličana. Zato:

kdor se spominja svetnikov z Ljubeznijo, kjerkoli in kadarkoli, ne le v zidani cerkvi, je TAKOJ deležen Kristusove evharistije, kajti kdor slavi in časti svetnikovo Ljubezen in predanost do Kristusa, jo je tudi sam TAKOJ deležen od Njiju.

In najlažji način za začetnike uka Ljubezni do Gospoda je, da z Ljubeznijo počastijo kak drobec, ki je ostal za svetnikom: telo; obleko; kraj, kjer je bival ali hodil; besede, ki jih je govoril in dela, ki jih je opravil. A srčnega človeka najbolj zadane kraj ali predmet, ki Sta se ga svetnik in Gospod dotaknila, dokler sta bivala na Zemlji. Torej so nam takšne relikvije (prevod: drobci, delčki) v pomoč, če pa smo resnično na duhovni ravni bivanja, spoznamo, da so te stvari poveličane skupaj z njihovim prejšnjim lastnikom. Zamislite si samo, da bi se našel resnično pravi žebelj, ki je pribijal Gospoda na križ; ali Njegova originalna 'krona' - kako bi nas pretreslo takšno stvar videti in prijeti v roke, če res Ljubimo Jezusa!

In še več: celo lažne relikvije lahko pri srčni osebi storijo, da jo Gospod obišče, objame in Odreši! Resnično, resnično, povem vam: pri Gospodu ni nič nemogoče, če je kompletno srce le Zanj.

Enako pa se dogaja, kadar nam je kak svetnik zelo blizu, v srcu: takrat je vse, kar spominja nanj(o), v resnici enako tej sveti osebi. Še prav posebej pa ima to moč ime osebe, če ga izgovarjamo z Ljubeznijo do te osebe. In ker je ta oseba z Gospodom Eno, s tem, ko častimo svetega, seveda častimo Gospoda, oziroma Ljubezen med njima. Ta Ljubezen pa je Odrešujoča tudi za nas.

Takšna je na kratko teologija tistih, ki še živijo tukaj, a so s srci in dušami že TUKAJ.

Zdaj pa pojdimo počastit sestro Favstino, za katero celo katoliška Cerkev še ne ve, da je posebna med svetniki, da je kot Jezusova mati Marija enako brezmadežna od rojstva do telesne smrti, in da enako velja za svetega Jožefa, kajti Gospodovi starši so samo s to nalogo prišli iz nebes. Protestantske špekulacije na to temo pa so žal zmotne in s tem grešne, zato vodijo le v vice, četudi trdijo, da vic ni. O posebnih poslancih na Zemljo, večno Odrešenih dušah, Gospodovih večnih osebnih spremljevalcih v nebesih, ki so nitya siddhe, za razliko od nas, smo že in bomo še kaj napisali, in še kakšnega dodali.

No, ena največjih, po čistosti enaka Brezmadežni, in duša, ki je Eno z Jezusom tako v srcu kot v delu, je sveta Favstina Kowalska, ki je še lastna Cerkev ne prepozna do konca, in njenega večnega slugo daje pred njo.

Kdor bi bil rad deležen evharistije, naj ne hiti od tu naprej, kajti sveta maša z Gospodom in Njegovo posebno poslanko se začenja. Njenih besed ne berite z običajno zavistjo ('kaj pa jaaaaz?'), ampak slavite Njuno Ljubezen. Ki je namenjena tudi vam, če ste resnični. 

Nadaljujem s sklopom njenih izjav, ki vsebujejo VESELJE z Jezusom. Še prej pa tole:

Stiški 'mudžahidi' prezrejo Glasnico

Nekoč sem nabavil stiško knjižico BESEDE ŽIVLJENJA, ki so fragmenti Favstininega Dnevnika. Posamezne izjave so razporejene po sklopih, in se po nesreči večkrat ponavljajo. Nabavil sem 10 teh knjižic, da jih še komu podelim. Po daljšem času pa sem opazil, da nekaj v njih NE ŠTIMA: stiški možakarski menihi so izvrgli VSE FAVSTININE OSEBNE BESEDE JEZUSU, in notri pustili le Jezusove besede njej. Besede svete Matere pa niso dali v krepko pisavo, kot so Jezusove. S tem so ponovili šovinistično versko doktrino zaničevanja svete Magdalene, ko je apostolom pritekla povedat, da je videla vstalega Jezusa. Niso ji verjeli, v srcih pa so bili ljubosumni, ker je zdaj ona (in tiste ženske), postala prva apostolka (merilo za apostolstvo je videti vstalega Jezusa in biti Spremenjen). In enako se je dogajalo s sveto Favstino, ko je bila živa mučena od redovnih sosester, ter je v veliki meri še danes: spregledana je, komaj kaj omenjena, njen veliki in večni služabnik sveti Janez Pavel II. pa je deležen vseh pozornosti in člankov. Kar je seveda duhovni kiks in paradoks. Enako se dogaja na nižjih nivojih: duša, ki sreča Gospoda, je zavrnjena bolj, kot kak beraški Rom na vratih. Zaradi tega bomo tukaj, kot protiutež, nadaljevali navajanje njenih besed VESELJA nad Gospodom in Njegovim Usmiljenjem. Se pa stiškim menihom zahvaljujem za prevod Favstininega Dnevnika, ki je prosto na spletu. Ob urejanju njega besedila, objavljenega spodaj, pa sem imel probleme z očmi, kajti ob branju njenih besed so mi polzele solze Milosti.

Kot je pojasnjeno zgoraj, hieronimove izjemne fotografije (HVALA hieronim!) in Favstinine besede sprejmite kot svete relikvije, in sestra Favstina bo prišla k vam in srce vam bo gorelo od Gospodove Ljubezni. Pa začnimo:


 Rojstna hiša sv. Favstine Kowalske.


420. Bela nedelja – praznik Gospodovega Usmiljenja – konec jubileja Odrešenja. Ko smo odhajale na to praznovanje, je moje srce bílo od veselja, ker sta ti dve slovesnosti tako tesno povezani druga z drugo.


421. Ko sem videla toliko oseb, ki so v teh dneh prejele Božje Usmiljenje, se mi zdijo moje muke in moje trpljenje nič, čeprav bi bile največje in bi trajale do konca sveta, saj imajo svoj konec; a duše, ki so se spreobrnile, [so rešene] nikoli končanega trpljenja. V veliko veselje mi je bilo, ko sem videla, kako se številni vračajo k izviru sreče, v naročje Božjega Usmiljenja.

 Notranjost rojstne hiše sv. Favstine K.

439. Približal se je čas prejema svetega obhajila, Jezus je izginil, jaz pa sem videla veliko svetlobo. Tedaj sem zaslišala besede: Podelimo ti svoj blagoslov. Takoj je iz svetlobe šinil svetel pramen, ki je prebodel moje srce. Čudovit ogenj je zagorel v moji duši. Mislila sem, da bom od veselja in sreče umrla. Čutila sem, da se moja duša ločuje od telesa, čutila sem popolno potopitev v Boga. Začutila sem, kako me je Vsemogočni kakor zrnce prahu odnesel v neznano prostranstvo.

Dvorišče za hišo.

447. Petek. Bila sem bolna in nisem mogla k sveti maši. Zjutraj ob sedmih sem videla svojega spovednika, ko je daroval sveto mašo, pri kateri sem videla tudi Dete Jezusa. Proti koncu svete maše je videnje izginilo in spet sem se znašla kakor poprej v svoji celici. Napolnilo me je neizrekljivo veselje. Čeprav nisem mogla biti pri sveti maši v naši kapeli, sem se je vseeno udeležila v precej oddaljeni cerkvi. Jezus zmore vse.

Ključavnica vodnjaka.

480. 29.9. Praznik svetega nadangela Mihaela. Postala sem notranje združena z Bogom. Njegova navzočnost me prešinja v globino in me napolnjuje z mirom, veseljem in čudenjem.


481. Skoraj vsako praznovanje v sveti Cerkvi mi daje globlje spoznavanje Boga in posebne Milosti. Zato se za vsako praznovanje pripravljam in se tesno združujem z duhom Cerkve. Kakšno veselje je biti zvest otrok Cerkve.


485. Z enakim razpoloženjem sprejemam veselje ali trpljenje, pohvalo ali ponižanje. Zavedam se, da je eno in drugo minljivo, ni mi mar, kako o meni govorijo. Že zdavnaj sem se odpovedala vsemu, kar zadeva mojo osebo. Moje ime je hostija – torej daritev, toda ne v besedi, temveč v dejanju, v samoodpovedi, v podobnosti Tebi na križu, o dobri Jezus in moj Učitelj.


507. Hrepenim, o Jezus, da bi trpela in v vseh dogodkih življenja plamenela z ognjem Ljubezni. Popolnoma sem Tvoja in želim se izgubiti v Tebi, Jezus; želim se povsem zgubiti v Tvoji Božji lepoti. Zasleduješ me, o Gospod, s svojo Ljubeznijo; kakor sončni žarek prodiraš v mojo notranjost in temino moje duše spreminjaš v Svojo svetlobo. Dobro čutim, da živim v Tebi kakor majhna iskrica, ki jo popolnoma prevzema nepojmljivi žar, v katerem plameniš Ti, o nepojmljiva Trojica. Ni večjega veselja kakor Božja Ljubezen.

Napis ob rojstni hiši svetnice.

525. Ko spoznavam Tvojo veličino in Tvojo lepoto, o moj Bog, se neizrekljivo veselim, da je Gospod, kateremu služim, tako velik. Z ljubeznijo in veseljem uresničujem Njegovo sveto Voljo in čim bolj Ga spoznavam, tem bolj goreče Ga želim Ljubiti. Gorim od hrepenenja, da bi Ga vse bolj Ljubila.

Cerkev, kjer je bila sv. Favstina krščena in je hodila k maši.

529. Najsvetejša Mati mi je rekla, naj vse Božje zahteve sprejemam kot majhen otrok, brez pomislekov, drugače Bogu to ni všeč. V tem trenutku je izginilo Dete Jezus, Božja Mati je izgubila svojo živost in podoba je bila kakor prej. Moja duša pa se je napolnila z velikim veseljem in radostjo. Gospodu sem rekla: »Stori z menoj, kar Ti je všeč. Na vse sem pripravljena, vendar me Ti, o Gospod, niti za hip ne zapusti

Tla cerkve.

564. Dan brezmadežnega spočetja Božje Matere. Med sveto mašo sem slišala šelest oblačil in zagledala presveto Mater v čudovito lepi svetlobi. Njeno oblačilo je bilo belo z modrim ogrinjalom. Rekla mi je: »Pripravljaš Mi veliko veselje, ko slaviš sveto Trojico zaradi Meni podeljenih Milosti in privilegijev,« in takoj je izginila.


570. Nekoč sem videla Gospoda Jezusa v svetlem oblačilu. Bilo je v rastlinjaku.  »Piši to, kar povem: Moje veselje je družiti se s teboj.«


575. Božič. Polnočnica. Pri sveti maši sem spet videla malo Dete Jezusa, čudovito lepo, ki je veselo stegovalo svoje ročice k meni. Po svetem obhajilu sem zaslišala besede: Vedno Sem v tvojem srcu, ne samo takrat, ko Me prejmeš v svetem obhajilu, ampak vedno. V velikem veselju sem preživljala te praznike.


576. O presveta Trojica, večni Bog, moj duh tone v Tvoji lepoti. Veki so nič pred Teboj. Ti si vedno isti. O, kako veliko je Tvoje veličastvo! Jezus, kaj je vzrok, da Ti skrivaš svoje veličastvo, da Si zapustil nebeški prestol in prebivaš z nami? Gospod mi je odgovoril: Moja hči, priklicala Me je Ljubezen, Ljubezen Me zadržuje. Moja hči, ko bi vedela, kako veliko zasluženje in plačilo ima vsako čisto dejanje Ljubezni do Mene, bi umrla od veselja. To govorim zato, da bi se po Ljubezni neprestano združevala z Menoj, ker je to življenjski cilj tvoje duše!



579. Vem, da so Milosti, ki mi jih Bog daje, včasih izrecno namenjene nekaterim osebam. Ta zavest me napolnjuje z velikim veseljem; vedno se veselim blagra drugih oseb, kot da bi bil moj lasten.


Spovednica, kjer se je spovedovala tudi 'sestra Favstinka'.
Tudi naslednje slike spodaj.

605. O, sveta Trojica, večni Bog, zahvaljujem se Ti, da Si mi razodel velikost in razliko v stopnjah slave, po katerih se razlikujejo duše med seboj. O, kako VELIKA RAZLIKA je med eno samo stopnjo globljega poznavanja Boga! O, ko bi to duše mogle vedeti! O, moj Bog, ko bi mogla doseči vsaj eno stopnjo več, bi z veseljem vzela nase trpljenje vseh mučencev skupaj.


609. »Vem, da si Ti moj Gospod in Stvarnik, čeprav si tako majhen.« Jezus je iztegnil ročice in me z nasmehom gledal. Moj duh je bil napolnjen z neizmernim veseljem.


633. Zelo se čudim, da je mogoče biti tako zelo zavisten. Kar jaz vidim dobro pri drugih, me veseli, kot da bi bilo moje. Veselje drugih je moje veselje in trpljenje drugih je moje trpljenje, saj si drugače ne bi upala družiti se z Gospodom Jezusom.


641. O, kakšno veselje, zatajevati se v korist nesmrtnih duš!


689. Nekoč sem zagledala prestol Božjega Jagnjeta in pred Njegovim prestolom tri svetnike: Stanislava Kostka, Andreja Bobola in kraljeviča Kazimirja, ki so se zavzemali za Poljsko. Nenadoma sem zagledala veliko knjigo, ki je pred prestolom. In izročena mi je bila knjiga, da bi jo brala. Bila je pisana s krvjo, vendar nisem mogla ničesar prebrati kot le Jezusovo Ime. Potem sem zaslišala glas, ki mi je govoril: Ni še prišla tvoja ura. Vzel mi je knjigo in zaslišala sem besede: Ti boš pričala o Mojem neskončnem Usmiljenju. V tej knjigi so zapisane osebe, ki so slavile Moje Usmiljenje. Napolnilo me je veselje, ko sem spoznala to veliko dobroto Boga.


694. 19. septembra [1936]. Ko smo se vrnile od zdravnika in za trenutek stopile v kapelico, ki je v tem zdravilišču, sem v duši zaslišala besede: Moj otrok, samo še nekaj kapljic v kelihu, ne več dolgo. Veselje je preplavilo mojo dušo, saj to je prvo povabilo mojega Ženina in Učitelja.


708. V tem trenutku je Jezus izginil. Mojo dušo je preplavila Božja navzočnost; vem, da sem pred očmi tega Vladarja. Vsa se utapljam v veselju, ki priteka iz Boga. Ves dan sem neprestano živela potopljena v Boga.


711. 5.10.1936. Danes sem dobila pismo duhovnika Sopoćka, v katerem mi sporoča, da namerava izdati podobico Usmiljenega Kristusa. Prosil me je, naj mu pošljem neko molitev, ki jo želi natisniti na hrbtni strani, če bo dobil nadškofovo dovoljenje. O, kako veliko veselje je napolnilo moje srce, ker mi je Bog dovolil ugledati to delo Svojega Usmiljenja. O, kako veliko je delo Boga najvišjega, a jaz sem le Njegovo orodje.


838. Čudim se tolikim poniževanjem in trpljenju, ki jih je ta duhovnik deležen pri vsej tej zadevi. To vidim v posebnih trenutkih in podpiram ga s svojo nevredno molitvijo.  Samo Bog lahko daje tak pogum, sicer bi človek omagal. Toda z veseljem opažam, da vsa ta nasprotovanja samo pomagajo k večji Božji slavi. Bog nima veliko takih duš. O neskončna večnost, ti boš osvetlila napore herojskih duš, ker te napore svet plačuje z nehvaležnostjo in sovraštvom. Take duše nimajo prijateljev – so osamljene. V tej samoti se krepijo. Svojo moč črpajo le iz Boga, čeprav v ponižnosti, toda pogumno se upirajo vsem viharjem, ki udarjajo vanje.


846. 25.12.1836. Polnočnica. Pri sveti maši me je popolnoma prevzela Božja navzočnost. Trenutek pred povzdigovanjem sem zagledala Mater, malega Jezusa in starega Dedka. Najsvetejša Mati mi je rekla: »Moja hči, Favstina, tu imaš najdražji zaklad,« – in mi podala malega Jezusa. Ko sem sprejela Jezusa v naročje, je moja duša občutila tako nepojmljivo veselje, da tega nisem zmožna opisati.

Sveta sestra Favstina: največja glasnica Jezusovega Usmiljenja za ves svet.

851. 28.12.1936. Danes sem začela devetdnevnico na čast Božjemu Usmiljenju. To pomeni, da se v duhu preselim pred to podobo in molim rožni venec, katerega me je naučil Gospod. Drugi dan devetdnevnice sem zagledala to podobo kot živo; nanjo so bili obešeni številni votivni darovi, in videla sem velike množice ljudi, ki so prihajali sem; videla sem, da je bilo med njimi veliko srečnih. O Jezus, s kakšnim veseljem je utripalo moje srce!


881. Gospod je z veliko ljubeznivostjo pogledal v globino mojega bitja. Mislila sem, da bom zaradi tega pogleda od veselja umrla. Gospod je izginil, v moji duši je ostala radost, sila in moč za delo.

Jezus, Vate zaupam!

928. Tedaj sem nenadoma zagledala Gospoda, ki me je priklenil na svoje Srce in rekel: Moja hči, ne jokaj, ker tvojih solz ne morem prenašati; vse jim dam, za kar prosiš, vendar nehaj jokati. In napolnilo me je veliko veselje, moj duh pa se je kot običajno potopil vanj kot v svoj edini zaklad. Tega dne sem se še več pogovarjala z Jezusom, opogumljena z Njegovo dobroto.

Replika sobe, v kakršni je proti koncu življenja ležala sveta Favstina.
Nekateri predmeti v njej so bili osebno njeni. 

945. Zvečer mi je rekel Gospod: Moj otrok, odpočij se na Mojem Srcu, vidim, da si utrujena od dela v Mojem vinogradu. In mojo dušo je preplavilo Božje veselje.

1004.
O volja Boga vsemogočnega,
ti si moja radost, ti si moje veselje.
Kar koli mi izroči roka mojega Gospoda,
sprejemam z veseljem, vdano in z Ljubeznijo.


1073. 4.4.1937. Bela nedelja ali praznik Usmiljenja. Zjutraj po svetem obhajilu je bila moja duša potopljena v Boga. Bila sem tako zelo združena s tremi Božjimi osebami, da sem bila pri zedinjenju z Jezusom hkrati povezana tudi z Očetom in Svetim Duhom. Moja duša se je utapljala v nepojmljivem veselju in Gospod mi je dal spoznati celotno morje in globine svojega brezdanjega Usmiljenja.


1438. Pred večerjo sem za trenutek stopila v kapelo, da bi bila v duhu deležna obhajila skupaj z mojemu srcu ljubimi in dragimi osebami, čeprav so daleč. Najprej sem se potopila v globoko molitev in prosila Gospoda zanje Milosti, potem pa še za vsakega posebej. Jezus mi je dal spoznati, kako zelo Mu to ugaja. Mojo dušo je napolnilo še večje veselje, ker Bog posebej Ljubi tiste, ki jih mi Ljubimo.


1442. Čez trenutek sem ostala sama z malim Jezusom. Iztegnil je ročice k meni in razumela sem, naj Ga vzamem v roke. Jezus je glavico naslonil na moje srce, s svojim globokim pogledom pa mi je dal razumeti, da Mu je dobro ob mojem srcu. V hipu je Jezus izginil in zvonček je vabil k svetemu obhajilu. Moja duša je od veselja omedlevala.


1466. Od veselja mi odpovedujejo čuti, ko mi Bog daje globlje spoznati Njegovo veliko lastnost, to je: Njegovo nepojmljivo Usmiljenje.


1506. O nepojmljivi Bog, moje srce se topi od veselja, ker si mi dal prodreti v skrivnosti Svojega Usmiljenja … Vse se začenja v Tvojem Usmiljenju in se v Tvojem Usmiljenju končuje …


1523. Kakšno veselje je Ljubiti z vso močjo svoje duše in biti sam še bolj vzajemno ljubljen; čutiti to in doživljati pri polni zavesti svojega bitja – ni besed, ki bi to izrazile.


1551. Med premišljevanjem o smrti sem Gospoda prosila, da bi blagovolil moje srce navdati s tistimi čustvi, ki jih bom imela ob smrtni uri. Notranja Božja Milost mi je odgovorila, da sem delala, kar je bilo v moji moči, torej sem lahko mirna. V tem trenutku se je v moji duši prebudila tako velika hvaležnost do Boga, da sem se od veselja razjokala kakor majhen otrok.

Okno sobe, v kateri je 5. oktobra 1938,
ob 22:45 umrla sveta Favstina Kowalska. 

1553. Vse, kar je izšlo iz Stvarnikovih rok, je vključeno v tej nepojmljivi skrivnosti, to je v globinah Njegovega Usmiljenja. Ko vse to preudarjam, mi zastaja dih, moje srce pa se raztaplja od veselja. Jezus, skozi tvoje neizmerno usmiljeno Srce so kot skozi kristal k nam prodrli žarki Božjega Usmiljenja.

1584. Srce mi drhti od veselja, ko vidim, kako dober je Bog do nas ljudi, tako ubogih in nehvaležnih. Kot dokaz svoje Ljubezni nam daje kot nepojmljivi dar Sebe samega v Osebi svojega Sina. Te skrivnosti Ljubezni ne bomo doumeli vso večnost.



1592. Med meditacijo mi je Gospod dal spoznati veselje nebes in svetnikov, ki se veselijo našega prihoda. Boga Ljubijo kot edini predmet svoje Ljubezni, a tudi nas nežno in prisrčno Ljubijo. Na vse se zliva to veselje z Božjega obličja, ker gledamo Boga iz obličja v obličje. To obličje je tako milo, da duša pada v nov zanos.

1679. Po prvem pregledu je zdravnik ugotovil hudo stanje: »Sestra, sum na tisto, o čemer povprašujete, obstoji, vendar vsemogočni Bog zmore vse.«

V svoji celici sem se potopila v zahvalno molitev za vse, kar mi je Gospod poslal v vsem življenju in se popolnoma izročila Njegovi presveti volji. Globoko veselje in mir sta preplavila mojo dušo. Občutila sem globok mir; da smrti, če bi v tem trenutku nastopila, ne bi rekla: »Počakaj, ker moram še nekaj stvari urediti.« Z veseljem bi jo pozdravila, ker sem pripravljena na srečanje z Gospodom ne le danes, ampak od trenutka, ko sem se popolnoma zaupala Božjemu Usmiljenju in se povsem izročila Njegovi najsvetejši Božji Volji, polni Usmiljenja in dobrosrčnosti. Vem, kaj sem sama po sebi

Samospoznanje sv. Favstine Izbrane: sem Gospodova večna nevesta.
Na sliki objema nevidnega Jezuščka. 

1708. O Kristus, moje največje veselje je, ko vidim, da Te Ljubijo, slavijo in hvalijo, posebej Tvoje Usmiljenje!


1824.  Danes moje srce trepeče od veselja. Zelo želim, da bi Jezus prišel v moje srce. Toži se mi, moje srce, polno hrepenenja, se razplameneva z vedno močnejšo Ljubeznijo. Ko je Jezus prišel, sem se Mu kakor majhen otrok vrgla v objem. Pripovedovala sem Mu o svojem veselju. Jezus je poslušal moje izlive Ljubezni. Ko sem Ga prosila za odpuščanje, ker se nisem pripravila na sveto obhajilo, ampak sem neprestano mislila, da bi mogla čimprej deliti z Njim veselje, mi je odgovoril: Najljubša mi je takšna priprava, s kakršno si Me danes prejela v svoje srce. Danes bom na poseben način blagoslovil tvoje veselje. Naj ti tega veselja danes nič ne zmoti.



Za konec pa še posebno darilo: na Google street se lahko vozite mimo dveh krajev, kjer je hodila sveta Favstina Kowalska. Zgoraj kliknite tisto puščico levo, da dobite celoten ekran, potem pa s kazalcem miške obračajte sliko in klikajte na cesto, da se 'peljite' mimo. S + spodaj desno, pa si sliko lahko približate. 

1. Cerkev, kjer je bila krščena in hodila k maši, 2 km od doma.

2. Rojstna hiša.

Vzemite si čas za svetnike,
in oni si ga bodo pri Gospodu vzeli za vas.
To je Resnica vseh resnic cvetica. 










6 komentarjev:

  1. Potoki solz so močili oči ob prebiranju stotega, jubilejnega čivka. Sv. Favstina nam je približala nebesa, pritegnila je Ljubljenega s čistim srcem in postala vsa Njegova. To se je vse odvrtelo tukaj in zdaj, odpreti se in sprejeti Ljubezen, čudovite slike in zapisi iz Dnevnika - to je stik. Jona, hvala ti za srca zapis, čez tale čiv je vse Oživelo, meglo sveta pregnalo, sladkost srcu dalo.

    Kaj še napisati, ko toliko je bilo izrečenega, toliko povedanega … pa se tole je danes zjutraj zgodilo. Nadebudnež mali se prišel je k meni pockrljati, pogledal me v oči in rekel: »Pogrešal te bom mami, ko boš v službi.« Srce je napolnila toplina, objela sem ga in usta so dejala: »Lepo, tudi sama se bom spomnila nate. Pa še nekaj ti povem, dragi sin, ko boš takole kdaj sam, se ljubeče spomni tistih svetih v nebesih, ki jih imaš rad. Sv. Jožefa, sv. Petra, sv. Friderika Barago … In v hipu bodo prišli in bodo ob tebi.« In v tistem objemu v kuhinji nisva bila sama, bili so zraven tisti od srca, h katerim je ljubeča misel šla.

    V srcu tolmuni žuborijo, srca žareča skupaj Gospoda zdaj slavijo. V priklonu pred Vami, lidija.

    OdgovoriIzbriši
  2. Smrk, kaj še reči ... to je TO.

    Bistveno je SPOMINJANJE. To ne pomeni, da se nekaj spominjaš, česar več ni, ampak spominjanje, kakršno je v krščanstvu Živega Jezusa: ko se spomniš: si že tam oz. oni tu.

    In kaj je naloga hudiča? Ima zelo odgovorno nalogo: naplesti nam toliko težav dneva, da nimamo časa spomniti se, oziroma da se še spomnimo ne na SPOMINJANJE V Ljubezni do svetih.

    Aleluja! Sveta Favstina je k tebi prišla, mali pa je začutil, ker še nima velikega bremena sveta na sebi. Hvala za pričevanje in Bog z nami.
    ______________________________________________________________________________

    Tehle sto čivkov je hitro minilo, in ta blog je en zaključen sklop, kot knjiga, primeren za branje in študij tistih, ki Iščejo. Ne bi bilo primerno nadaljevati tu, pa bom videl, kako vnaprej.

    OdgovoriIzbriši
  3. S tem stotim prispevkom zgoraj je ta blog zaključen. Sicer bi postal resnim iskalcem Gospoda nepregleden. Skupaj s prejšnjim, 'Jona gre v Ninive', ki je še vedno precej bran, sta oba do sedaj dosegla preko 23.000 ogledov. Če rečemo, da je 20-30% klikov od tega naših, domačih (a ne jonovih), je to še vedno številka, ki me čudi. In me spodbuja, da odprem še tretji blog, v katerem bomo pojasnjevali in dodajali dragulje poti Domov, h Gospodu, ki je Jezus Kristus.

    Link novega bloga bo objavljen pod tem komentarjem in na vrhu, pod naslovnico.

    Pa lepo pozdravljeni in Gospod z vami.

    OdgovoriIzbriši
  4. hieronim piše:

    Hvala, Vsemogočni !

    Jona, vem, da je le zahvala za vse delo, katerega ti je Oče določil, čisto premalo.
    Ko se ti zahvališ za kakšno mini drobtinico nam, nas tako pomanjša in naredi ničeve, hkrati pa vlije ogromno voljo, saj ko Ljubezen preplavi dušo, ko Dih pekoče ogreje in se koža naježi ob Prisotnosti, takrat ne obstaja več nič pomembnejšega od Ljubezni z Njim in Njegovimi, ki so pri Njem in z Njim ! Veselje, da si sprejet, ti da tolikšno Moč, da te dan in noč Spremlja in Oživlja. Te uboge dnevne težave izginjajo, ostane edino le, kako Gospoda zadovoljiti. Vse se da, v Ljubezni.

    Veselje, kako zadanejo slike sestre Favstine, kot da jih znova in znova prvič vidim. To nisem sam slikal. Sploh tu na blogu, ko branje prekinja ihtenje od občudovanja in zavedanja majhnosti, z Njenim Dnevnikom in čaščenjem Božjega Usmiljenja….. Sestra, rad Te imam in VSE tiste duše, ki so s Tabo !!!

    Veselim se novih zapisov, so kot Žarki.

    Bog z vami vsemi, kateri ste v Svetem Duhu !

    h.


    ps.: prejšnji blog sem sprintal takoj, ko so se pojavili Čivki. Bom tudi te, saj, kaj pa če enkrat zmanjka elektrike ali se gugl kaj pokvari ….

    OdgovoriIzbriši
  5. Živjo hieronim!

    Hvala za Pričevanje! To je edino veselje na tem svetu: da se kdo obuja h Gospodu. Sicer pa včasih doživim take od kakih bivših bližnjih, da bi se kar v zemljo pogreznil, ko mi je pojasnjeno, da nenehno o Bogu govoriti in razmišljati pač ni nobena izbira. Pa to rečejo celo verni! Takrat BEŽIM od njih, da ne bi slišal še česa, kajti če bi slišal, bi bil žalosten, potem pa jim Gospod ne bi dal nobenih ugodnosti, ampak le, kar so sejali. Groza! Vsakdo sam sebe obsoja in tudi vztraja v tem. OK, tudi prav.

    Zato ostaja le, kot vidva z lidijo pravita: prava Družina, ki srce zaliva z gorkoto in oči mokri.

    Vse dopoldne se buham z novim blogom, vsakič znova je bitka vse tiste stvari nastaviti, pa ne uboga, in moja nerodnost ...

    Se javim tu z linkom. Pa hvala, da ste, da vam je Jezus pomemben, in hvala Mu, da vas je obiskal, sicer bi tale jona lažnivec izpadel. Aleluja!!

    OdgovoriIzbriši
  6. POZDRAVLJENI! NOV BLOG JE TUKAJ:

    https://gospodovasepetanja.blogspot.si/

    S tem zaključujemo komentiranje na tem blogu. Hvala lepa in Gospod je z nami.

    OdgovoriIzbriši

Blogger vsili nek sistem preverjanja s sliko, da vidi, če niste robot. Prosim, znajdite se, včasih deluje, včasih pa so težave? Lahko komentirate kot 'anonimni', 'ime' ali 'Google Račun' - vaš račun bo povsem neviden tako bralcem kot avtorju bloga.

Komentarji, nepovezani s temo ali neumestni (npr. zahteve po dokazih o obstoju Boga in podobne neumnosti), se brišejo.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.