Ta blog je nadaljevanje bloga Jona gre v Ninive (KLIKNI). Namenjen je iskalcem Gospoda, ki jim je bil omenjeni blog všeč in koristen, in so 'preštudirali' vsaj ključne zapise: št. od 20 do 25; št. 28, ter vse nad 33, z najpomembnejšim, zaključkom: GOSPODOVA POSLANICA ZA NOVI ČAS (KLIKNI) - skupaj s komentarji. Vesel bom komentarjev, vprašanj, spoznanj ali navdihov takšnih skrajno redkih iskrenih duš.

Vsekakor priporočam branje zapisov od 1. naprej, ker se sporočila navezujejo in dopolnjujejo.

petek, 22. september 2017

75. O sveti smrti, smrti, in o Življenju

24.9.17, ned.

M. je v prejšnjem čivku napisala:

Naletela pred dnevi na starejšega možakarja, ki je dal že mnoge stvari čez v življenju, pa kar je govoril, je bilo le to, da opaža, kako njegovi letniki umirajo. Pa en pogreb, pa drug, ta sošolka iz osnovne šole je umrla, pa tistega nekdanjega sodelavca je kap, ko je na njivi delal … in ni se mogel temu načudit. Mene pa je čudilo to, da se temu čudi … Takole mi je dejal v neki megli: »Se vi ne bi bali, če bi vedeli, da boste kmalu umrli?«

Smrt fizičnega telesa je eden od glavnih delov našega življenja. V 73. čivku spodaj pa smo omenili še eno drugo smrt: smrt nas starega človeka, vezanega na umrljivi svet, in novo rojstvo v Duha, v Ljubezen in služenje Gospodu in Prijatelju Jezusu Kristusu.

Lani je svet nasilno ubil okoli 100.000 kristjanov - predvsem samo zato, ker so bili kristjani. A Gospod nam zagotavlja, in to obljubo vedno drži; Matej 16,25:

Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil;
kdor pa izgubi svoje življenje zaradi Mene, ga bo našel.

Poglejmo si zdaj tole sliko, objavljeno pred kratkim na spletni strani Družine. Ko sem jo zagledal, sem se ihtavo zjokal od Milosti. Temu služi slikarska umetnost - predstaviti, kar fotografija ne zmore:


Slika predstavlja egiptovske kristjane, Kopte, ki so bili feb. 2015 obglavljeni od demonskih islamistov samo zato, ker so bili kristjani. Kaj me je na sliki najbolj po Božje pretreslo? VSI IMAJO Kristusov obraz. Pred smrtjo moramo zreti v Kristusa, z zaupanjem in Ljubeznijo in Njegovim svetim Imenom na ustnicah, in bomo Odrešeni vseh trpljenj za večno. Ali vidite, kako vsi zro Vanj? Kdor tako zre, povem vam: lastno obglavljenje mu je v sladkost. Kot vidite, so vsi, skupaj z Jezusom in angeli, v rdečih mučeniških ogrinjalih, katerih oblika dela črko Y - Jezus. 

Ali vidite Jezusa Gospoda Milega? Z levico, roko Ljubezni, pošilja svete angele, da okronajo Njegove mučenike. Kar pomeni, da jih

je opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.
(Rim 8,30)

Desnica, roka Moči, pa mučenikom pošilja Božjo Moč za sveti prehod Domov. 

Ali na sliki opazite veliko vodo med puščavo in Nebom? To je reka ali ocean vzročnosti, ki ločuje materialni svet od duhovnega, ki je naš resnični Dom. Preko te brezmejne Reke je potrebno priti, kdor želi Gospodu roko dati, iz srca v srce in iz oči v oči.

Ali na sliki opazite, da je sveti Rešenik v dveh krogih - v modrem in zlatem? Prvi je krst v vodi in drugi krst v Svetem Duhu. Oba krsta sta potrebna, da Oživimo za večno. Krst v vodi nas očisti grehov, dušnega dolga, in krst v Duhu nam da Novo življenje (73. čivk). Resnično, kdor bo to sliko blagroval in oboževal, bo Odrešen.

Japonski mučenci

Povsod po svetu so krščanski mučenci. Morda jih je največ na kvadratni kilometer zemlje prav v Sloveniji - vsa je posuta s prikritimi morišči. Pa si poglejmo, kako je to na Japonskem. Videli boste skrivno votlinico, v kateri se je skrival tudi misijonar Francisco Barajar, ki je 20 let živel skrito med verniki, preden so ga ujeli in usmrtili. Posnet je tudi film na to temo, z naslovom Silence (Tišina), KLIKNI za trailer, ki je dolg, umetelen, zanimiv in dvoumen, saj je odraz dvomov slavnega režiserja. Če imate priliko, si ga vsekakor oglejte. No, na spodnjem filmčku pa boste videli mnoga sveta morišča japonskih kristjanov. Kdor se jim pokloni, moriščem, bo pri Gospodu oproščen:

  
Poslušajte Mati Terezo, ko govori v hrvaščini

Ko sem naletel na ta avdio-video in ga poslušal, naglas, sem se na nekih mestih njenega govora zjokal od Milosti. Res je privilegij poslušati glas svetnice v nekoč skoraj 'domačem' jeziku, ko nam govori Božje besede: ''NE POTREBUJEMO SE BATI SMRTI'':


Tu pa govori, kako imeti čisto srce (da se ne bomo bali smrti).


Poleg te povezave lahko najdete še kak njen govor.
  
Sveta Tereza pove, da se smrti bojimo le, kadar nam vest ni čista, ker vemo, da bomo prišli pred Boga in se soočili s samo Stvarnostjo in samim seboj. To ve vsaka duša, četudi je neverna, kajti vsakdo ima v srcu Božjo iskro večnega Življenja, a vsakdo je ne POSLUŠA.

Če se vas njeni govori in naš današnji zapis niso dotaknili do solz, resnično, resnično povem vam: ste mrtev kamen, ki se vali proti peklenskim vratom.

Tako: testirani ste bili, vam v veselje ali opomin. Kajti Gospod je neskončno Usmiljen, a je tudi Pravičen za tiste, ki še lastni duši ne prisluhnejo. Možak na začetku zapisa pojamra: ''Se vi ne bi bali, če bi vedeli, da boste kmalu umrli?'' Vsakdo naj sam sebi odgovori. Kar se pa tega nadomestnega cenenega Jone tiče, se mu srce nasmehne, ogenj plane ven, oko v Nebo pogleda in tih nasmeh pride na obraz.

O stara smrt, sopotnica, kako si smešna - za tiste, ki so Živi!

To je bil Kristusov Evangelij. Hvala Tebi Sveti!


PS: danes ob 5:30 sem prižgal HKR in poslušal svetega Janeza Pavla II., ki je molil rožni venec v hrvaščini! Prvič sem slišal to molitev izvedeno z nekakšno notranjo intenzivnostjo duše. 


74. Komentar naše m. na prejšnji čivk


'Naša m.' je v komentar na včerajšnji, 73. čiv, napisala nekaj po Duhu, ki jo je očitno prešinil. Zbrisal sem tam in nalepil tukaj. Preberite si dobro, naj se vam oči solzijo od branja. Poudarke teksta je dodal Jona. Aleluja!!


"Čiv preloma, Novi človek in 7+3 je deset, hvala Jona. Soočenja in dojemanja Božjih Učenj, da nekaj starega mora umreti, da se Novo rodi. Zanimivo, v današnji Hozani je pisano:

Gal 6, 14-16:
'Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kristusu Jezusu niti obreza niti neobreza nič ne velja, ampak Nova stvar. In kateri koli se bodo po tem pravilu ravnali, Mir in Usmiljenje nad njimi in nad Izraelom Božjim!'

Božja Beseda povezana z Novim človekom potrdi iskreno zrcalo čiva vsem nam in kar je hieronim napisal o napihnjenosti. Samo obredje je podstat, vhod, je osnova, a to samo po sebi še ne zadošča, če svojega življenja v praksi ne uglasimo na izročene nam zapovedi in kaljenje semen, v služenje Gospodu v Ljubezni. Kot če nekdo diplomira na faksu ali opravi maturo v srednji šoli, je dobil štempelj, seme, a to še ni dovolj, da bo vešč ta poklic opravljati v praksi, pravi uk se mu začne šele pri mojstrih.

Ničesar vrednega ni, kar ne bi bilo dano po Gospodu Jezusu, naša je le beda, in uvid v soočenje s tem resničnim stanjem je Milost. Človek prebujen in Oživljen, se v Ljubezni veže na Gospoda in Njegove z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in z vso močjo.

Naletela pred dnevi na starejšega možakarja, ki je dal že mnoge stvari čez v življenju, pa kar je govoril, je bilo le to, da opaža, kako njegovi letniki umirajo. Pa en pogreb, pa drug, ta sošolka iz osnovne šole je umrla, pa tistega nekdanjega sodelavca je kap, ko je na njivi delal … in ni se mogel temu načudit.

Mene pa je čudilo to, da se temu čudi. Ko smo bili rojeni, je bila ena garancija, da to telo tudi umre, s tem pa je konec možnosti roditi se v Novega človeka še v tem življenju. In ker ljudje niso bili deležni takšne Božje Milosti, kot je pisal h., da smo naleteli na Božja Učenja, tale blog in Njegove, se jim film v tistem razmišljanju ustavi. Takole mi je dejal v neki megli: »Se vi ne bi bali, če bi vedeli, da boste kmalu umrli?«

Ampak bližina smrti in Gospod delata življenje Živo, v tem je izhod, je odskok za poroditev v Novega človeka. V človeka, ki je po Svetem Duhu zaobjel edino Nalogo življenja, živeti v Kristusu in pričati Zanj z vso Ljubeznijo in silo srca. Človek bi poletel, svete nebesa objel, polja cvetlic v srcu zadehte, se Milo stori, Dom na obzorju zlato žari … Pričaj z Ljubeznijo Ga ti.

Komu zvoni? Vsem nam zvoni! ZBUDITE SE, DANES, TA HIP … Ali smo kot tisti gasilec v čivku, ki se sicer javi, pa še ne bi prišel v službo? Kdaj pa, če ne DANES?

Hvala Tebi Kristus in Tvojim, ki so po Božji Milosti tu, nas Poti uče in glasno z gromom Božjega srca duše Zate bude, lep dan, m."


73. Kdo je kristjan-Novi človek, po merilih Gospoda in Njegovih

Sveti Pavel - Novi človek
22.9.17, pet.

Zamislite si, da nekje poteka dolgotrajen gozdni požar. In gasilce, ki bi morda enkrat tedensko poklicali vodjo gašenja: ''Pridem, a ta teden ne morem.'' Takšne udarce dobiva Bog od večine tistih, ki jih Ljubi in ČAKA, ker so rekli, da so kristjani. Ampak, ali lahko takemu gasilcu res rečemo gasilec? Gasilec v fotelju?? Kristjan, ki ni Oživljen? Sprehodimo se malo skozi to temo.

Pred tem pa samo suhi podatek: tile čivki so te dni stari tri mesece, če prav štejem, vaših prebirkov pa bo že kmalu 8000! Hvala vsem skritim prebiralcem, kajti Gospod vas vidi in čuti vaše misli ter opazuje vašo roko, ki se že drži telefona v razmišljanju, da Ga pokličete.

Potem pa sta še dve kategoriji (izpustimo zavistne in zlobne): ena so bralci, ki so srčno naklonjeni, a se ne oglasijo. Resnično, povem vam, njihov delež od Gospodove mize je skromen, a so in bodo to posladki. Drugi pa so tisti, ki tukaj konstruktivno sodelujete - manj vas je kot prstov mizarjeve dlani - in smo vzpostavili Božji odnos. Vam pa povem, prijatelji: od sedaj naprej gre na vas Božja Moč, ker je ta ničvredni sluga vesel nad vami. Za razvoj Ljubezni do Gospoda - potem, ko ste tukaj dobili seme Ljubezni - se morate nenehno truditi, kot tudi za moč, a od sedaj naprej bo Gospodova Moč z vami. Ne napihnite se, ker ne bo po vaših zaslugah! In ta Moč vam je lahko v padec, če se prevzamete. Kajti kar Gospod daruje, lahko tudi odvzame. Ta Moč vam je dana v oporo na Poti, za zdravje in za razglašanje tega, kar Spoznavate. Hvala Tebi Gospod!

In to še ni vse: Božja Moč bo prišla tudi nad tiste, katere bodo ta bedni Jonek in njegovi prijatelji slišali iz srca in JASNO govoriti o Ljubezni z Gospodom. Kajti po veri smo samo pogube rešeni, po Ljubezni pa smo Odrešeni. To je Kristusov Evangelij. Amen.


Kakšna so merila, da smo sploh kristjani?

To vprašanje v meni zbuja dva občutka: prvi je malo zoprn, ker bo treba vsej skupnosti napisati, kaj vse kristjan NI, drugi občutek pa je, kot da bi se mi prsi v Nebo spremenile. Naj razložim. Najprej, kaj kristjan NI, in potem, kaj JE.

Kristjan ni, kdor je le krščen, kdor hodi k sveti maši, kdor je 'dal čez' vse zakramente, podpira Cerkev, pridiga o Gospodu in je po krščansko pokopan. Vse to so morda merila za posvetnega, zunanjega kristjana, a Gospod gleda duše in ne obleke, in išče OD ZNOTRAJ prerojenega človeka, ki ni nič več tisto, kar je bil. Ampak je nekaj NOVEGA. Vse pred tem Novim rojstvom so le 'kandidature'. In zgoraj naštete dejavnosti so dela kandidatov za kristjana, niso pa še Kristjan, Novi človek, Božja duša.

NOVI ČLOVEK!

Aleluja, aleluja: resnični kristjan je tisti, ki je v nenehnem objemu s Svetim Duhom, ki je Ljubezen in je Moč in je Gospod. Sveti Duh mu je dan, ko se zaljubi v Jezusa Kristusa in Mu glasno izpove svojo dušo in življenje. Kakšna sreča! Aleluja! 2 Kor 5,17:

Če je torej kdo v Kristusu, je Nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je Novo!

Kaj pomeni biti Novi človek? Dajmo, priznajmo si najprej eno: krst v Svetem Duhu in vse cerkvene dejavnosti še niso Novi človek. Tudi ni Sveti Duh s krščenimi, če ti aktivno ne verujejo in ne Ljubijo Gospoda, ki je Jezus. Vsak dan, brez predaha, brez padca. Vse te mehanske spovedi in obredje in krsti - dajmo si pogledat v srce in oči - saj sami veste, da so to le semena, semena pa rabijo posebno klimo, da vzklijejo, zrastejo v drevo, in dajo plod. Dajmo, prijatelji v veri, biti iskreni in pošteni. Ste s krstom in ohlapno vero res Novi ljudje? Še vedno mislite, da je biti krščen in obhajan in birman res že vse? Biti krščeni nadosebek sveta? Takšne duše so za Gospoda kot tisti gasilci, ki se sicer javijo, a povedo, da jih ne bo na delo.

Včeraj ali kdaj sem nesramno zapisal, da v Sloveniji ne vidim enega kristjana. To je nesramna trditev, brez dvoma, če gledamo po človeško. Če pa gledamo z Božjimi očmi in razmišljamo po Božje, je to pač tako. Edina Nova oseba, ki sem jo zaznal letos, je bil brat Yun, o katerem smo pisali na prejšnjem blogu Jona gre v Ninive (KLIKNI). Vsi ostali pa so le KANDIDATI za kristjane. Morda sem spregledal kakega karizmatika, zagotovo so tudi ljudje v Svetem Duhu - a jaz jih ne poznam, ne vidim v duhu in ne slišim o njih. Novi človek je bil pater France Špelič, o katerem smo pred kratkim pisali. Novi človek je bila sveta Favstina Najsvetejša. Novi ljudje so bili mnogi naši svetniki, ki pa jih Slovenska Cerkev ne prepozna za svetnike, ker jim je bila vedno zavistna, v svoji pretežno od človeka zatohli veri.

Med Novim človekom in religijo je vedno brezmejen prepad, ki ga prestopijo le tisti, ki zaradi iskrenosti, ponižnosti in zvestobe vztrajanja pridejo Gospodu na oko, oziroma Njegovemu služabniku, ki je v Svetem Duhu.

-Novi človek po Kristusu je nor na Kristusa, a nor od Ljubezni in hvaležnosti. Posledica je, da pride Sveti Duh nadenj in mu pomaga pri Nalogi.
-Novi človek vsak dan ves dan misli na Gospoda in Njegove, ter deluje v skladu z Njimi. VSAK DAN, VSAK DAN V LETU, URE IN URE.
-Novi človek je pravičen, zato ne podpira od Boga izgubljenih v njihovih blodnjah, in se ne druži z njimi. Je pa pripravljen pomagati h Gospodu vsaki taki duši, če je pripravljena na to.
-Novi človek je tisti, v katerem je ta svet umrl, četudi še vedno živi v njem in opravlja najnujnejša dela - vse v cilju izvršitve svoje Naloge do Gospoda.
-Novi človek je vedno popolnoma originalen v svojem oznanjevanju: vsakomur od Novih ljudi je dodana Moč njegovi karizmi za Gospoda.
-Kdor ni Novi človek, še ni umrl in se ponovno rodil v Gospodu, ki je Kristus.
-In kdor se ni nanovo rodil v Duhu, NI NOVI ČLOVEK. Amen.

Tisti, ki sem vas omenil zgoraj, da vas Gospod obdaruje, ste namenjeni v Novega človeka. Če niste, odstopite; če ste, pomnožite svojo iskrenost. Gospod vse nagrajuje tisočerno, in če bo kdo zaradi oznanjevanja preganjan, bo dobil Moč, da bo svoj sladki križ nosil Gospodu v slavo in sebi v odrešenjsko Srečo. Novi človek je neustrašen in neustavljiv v svojem Delu Zanj. Iz njega gresta Gospodova Sila in Milost in njega dela niso drobtiničasta in občasna. Kajti Sveti Duh ni drobtiničast in ni potuhnjen in ne izmuzljiv, poln izgovorov. 

Kaj ima torej običajni kristjan z Novim človekom? Resnično, resnično povem vam: skrajno malo.

Sveti Pavel govori o Novem človeku, ne le o današnjih 'kristjanih', ko reče, da so takšne duše poveličane. Rim 8,30:

Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.

Pater Marko Rupnik je v Družini (št.37/2017) zapisal: "Gospodova žetev je namreč žetev tistega življenja, ki ga Njegova Beseda po Svetem Duhu vceplja v nas kot Življenje v Kristusu". Gospodova žetev je torej Novi človek. Vse manj od tega ni nikakršna žetev. Kajti:

Novi človek je popolnoma nov, ni le prebarvan. NOV, NOV, NOV, NOV!!! Aleluja Gospod!










10 komentarjev:

  1. Pozdravljen !
    Močne besede, polne Resnice. Vsakdo, ki je vsaj malo resen kristjan, se MORA nad njimi dobro zamisliti in preskenirati svoje srce. Koliko Ljubim ? Če sploh? Tudi sam sem mislil, da če imam vse zakramente, da je to dovolj in da Bog že ve, kako pa kaj. Pa se je pokazalo, da res VE, kajti Njegova dobrota pušča svobodo mišljenja in dejanj vsakemu iznajditelju svoje unikatne religije posebej. Ti čivki pa nam ponujajo direktno možnost razumevanja Ljubezni, ki je Gospod in Je povsod in ves čas !!

    V glavnem vsi kristjani poznamo Sveto Pismo, vse zgodbe v Njem smo nekje že slišali in površno ali celo napačno razlago. Nihče pa nam Evangelija ni ''zabil'' v glavo, ker ne poznam tako trmasto ljubeče vztrajnih svetih ljudi, ki bi nam lahko dopovedali razliko med kristjani in Kristjani, razen Jona !! Pomehkuženi in zavedeni v hedonizem, nevede ne pustimo, da bi segel do nas še nekakšen Nauk, ki ni v kontekstu z našimi ego zamislimi. Vse dokler……..

    Le po Božjem Usmiljenju smo naleteli (slučaja ni) na tale blog in čivk in Jono in ostale tukaj, da nam nesebično odvzema in DAJE !!


    Napihnjenost ? Blef ? Že pomisel na to bi bila ošabna neumnost. Le kako se naj mravljica napihuje pred Oceanom ? Lahko pa se zgodi, saj črni tudi ne počiva. Še bolj je treba molit, to ni še nič !

    Ti čivki so vsakosekundna odrešilna slamica na vodi, ki nas Rešuje v vrtincih pobesnelih in naraslih hudournikov. Mi je ravno danes nekdo priznal, ki sem mu linkal tale blog: '' Le zakaj nimam toliko poguma, da se vključim v blog ? Blagor tistim, s katerimi je malo bolj grob. Ne boža, zato pa zaleže !''

    Aleluja, naj Žetev napolni Kašče ! Ljubi Jezus Kristus, Kralj Miru v naših srcih !

    čisto mali h.

    OdgovoriIzbriši
  2. Živjo hieronim! Čudi me tvoj talent za pisanje - naj enkrat postane mojstrstvo v Gospodovi službi.

    Je verjetno kar nekaj kristjanov, ki so bili malo na naših blogih, pa odšli, ker so ali neiskreni ali pa 'izbirni kristjani', nad katerimi jokajo škofje. A so tudi med njimi izbirni.

    Kdo so izbirneži? Tisti, ki bi le jagode v čokoladi jedli. Njihovo bistvo je neprepoznavanje zrna od plev.

    Sicer pa vsak dan opažam, da ljudem ni moč pomagati, ker imajo svoje filme, in brez potrebe rinejo v komplicirane in brezupne variante, da lahko potem cvilijo h Gospodu. Bila je pesem 'Let it be', ki je sicer monistične narave, a na Vzhodu sem videl, da je tak odnos včasih bolj v skladu s programom nekoga in Božjo voljo, kot če se nenehno vtikamo v vse, da ne bi bilo preveč trpljenja. Ljudje pač potrebujemo lekcije, da pridemo k pameti.

    In tudi prezrtje tovrstnega pisanja, kot je naše tukaj, je pač eden od korakov v prazno, ki bo skozi trpljenje čez čas prinesel kakšno spoznanje.

    Ni Jona nič tukaj, ker samo delček zmore dati od tega, kar je dobil in kar zori naprej. Vse je v tistih, ki so bili pred nami in postali sveti Gospodovi služabniki v Ljubezni. Proti njim smo črvi v blatu.

    Kdor je nežen, je lahko tudi grob, če je nujno, oboje pa je Ljubezen. Bojte pa se vedno nasmehljanih duhovnih pripovednikov, ki ne zmorejo ene ostrejše Jezusove besede - taki tiči pa so trgovci. Mamonisti.

    Danes je na cesti en velik avto predme planil, v njem pa duhovnik. Kar dobro sem zabremzal. Bil je v hitrici, nervozi. Pomislil sem, kako bi sprejel Jonove besede in v prsih sem začutil meglo. Nič ne ocenjujem, še najmanj mi je dano razumeti kakšne Cerkvene karizme, a opazim in razločujem pa, saj nisem mrlič. In resnično, povem vam še enkrat:

    VELIIIK je prepad med krščenim in Živim. In še huje: ko želiš krščenega Oživiti, je jezen. A pravi Služabnik ima vedno izhod: Let it be, jaz pa grem Gospod Tebe slaviti. Aleluja!

    Pa nadaljuj hieronim. Tak tempo prinaša velik sad+.

    OdgovoriIzbriši
  3. Zajadrali smo v vode, vode Življenja, kjer Živa voda pljuska, na čereh smrt stoji, usihajo ji moči, srce maha ji v pozdrav in hiti naprej, h Kralju vseh višav daljav. Kaj prešinja človeka – Gospod je, On je EN in EDINI in srce Ga Ljubi.

    Hvala za čivka dva, naj se z njima Gospodu slavo da. Zjutraj prebrala nov čivk in motrila sliko mučenikov, ki Jezusa zrejo, njihova srca so pri Njemu, vez večna je stkana, samo še smrt odstrani težka jim telesa.

    In naenkrat iz Njegove leve roke zlati žarek zleti, pokosila je Milost, srce v tistih momentih le Njegovo sveto Ime ihti. Samo Gospod je in navdih ta, da šel bi do konca sveta oznanjat Ga, si kot na poletu, ni meja, Naloga slehernika v glavi odzvanja: »Rad Ga imej in ljudem o Njem povej!«

    Zdaj pa iz pesniškega vala sestop in še nekaj na temo oklepanja na minljivosti sveta zapišem. Nadaljevanje zgodbe o dilemah starejšega možakarja. Povedal je, da mu vse pomenijo vnučki in ponosen je, da je h kruhu spravil svoje otroke. Ko sem to poslušala, se je za hip zazdelo kot situacija iz šolskih dni, učitelji so nas na kakšnem ustnem preverjanju kaj spraševali, mi pa smo mencljali in vlekli iz petnih žil takšne in drugačne odgovore, saj pravega pač nismo vedeli. Nekaj na balast in neprepričljivo, samo da ni mučne tišine. Da ne bo pomote, možakar ni bil na izpitu, tisti dvom pa mu je vendarle obvisel v glasu.

    Čemu – ker materialistično življenje in opevane družinske sreče nas ničesar ne rešijo. Brezskrbno ljudje mislijo, da jih bo družina, skupnost zaščitila, a čas jih bo prej ko slej pokončal. Ljudje bi se morali družiti z ljudmi, ki služijo Gospodu z Ljubeznijo in vdanostjo, ter prebirati tekste, ki učijo, kako Ljubiti Gospoda.

    Mogoče bo kdo ugovarjal, pa je treba si še to zagotovit in ono … Hmm, kar so svetniki že spoznali v praksi in prišla je kot odgovor včeraj po večerni molitvi misel sv. Terezije Deteta Jezusa za ta dan (knjižica Na mali poti): »Čutila sem, da je le eno potrebno: bolj in bolj se združevati z Jezusom – vse drugo mi bo navrženo (Matej 6,33).«

    Poslušala sem govore sv. Matere Tereze, presune njen glas, njena podoba pride v duhu, poslušam tudi kdaj pesem posvečeno njej, da lahko gledam njene podobe. Ob linku o japonskih mučencih je prišel glas tihega ječanja, a popolnega zaupanja in vdanosti: »Zate ljubi Jezus prelijemo kri.« Ganilo me je do solz.

    Danes je našega svetega Slomška god, vzamem iz police eno izmed njegovih knjig, kupila sem si jih pred leti, nagovorile so me v neki knjigarni, pa so kar nekaj časa stale, neprelistane, priznam in me je sram. Takole zapiše v knjigi Zlati Križ: »Le eno znamenje se zmagoslavno dviga nad grobom, to je KRIŽ. In Zmagovalec nad smrtjo nam zmagoslavno kliče s križa: »Ne bojte se, Jaz sem svet premagal!«

    Hvala Tebi Jezus! Aleluja Aleluja!

    OdgovoriIzbriši
  4. Juhuhu! Pozdravljena m! Vidim, pesniškost te prešinja, kar je ena od lastnosti tistih, ki po Božje dihajo. Aleluja!

    Glede možaka; mene pa njegova izpoved spominja na naše 'prisilne' spovedi enkrat letno pri verouku, ko se nisem mogel nobenih svojih grehov spomniti, pa mnogi drugi tudi ne, in nas je rešil en kolega-ministrant, z žavbami namazan takrat in zdaj (je trgovec), ki je rekel, da je treba milo reči: "... Pa mami sem nagajal." He he, pa je bilo opravljeno. Odtlej mi ni nikoli na pamet padlo, da bi šel v cerkev spovedat se nekomu, za katerega ne vem, ali je svetniški. Svetniških pa sem se itak bal, ker so se ga bali hudi duhovi, ki so me kdaj oblegali, ali kaj? No, se pa spovem tako, kot tisti 'tvoj' možak: ob dnevnih priložnostih. Sicer pa spoved zdaj poteka kar pri Gospodu, in povem lahko, da je pravi oče: ko nekaj ni v redu, pač NI V REDU - A JE JASNO, JONEK?? Jasno, jasno moj Gospod!!

    Napisala si najvišji Zakon Poti Domov:

    "Materialistično življenje in opevane družinske sreče nas ničesar ne rešijo. Brezskrbno ljudje mislijo, da jih bo družina, skupnost zaščitila, a čas jih bo prej ko slej pokončal. Ljudje bi se morali družiti z ljudmi, ki služijo Gospodu z Ljubeznijo in vdanostjo, ter prebirati tekste, ki učijo, kako Ljubiti Gospoda."

    Kdor še vedno dvomi v tvoje besede, naj preizkusi: opusti naj službo in se popolnoma preda Gospodu in Služenju: odziv dozdevne družine bo strahoten, in po prvih viharjih, ga bodo vsi pozabili - ker bo brez denarja. TO JE DOBER ZAČETEK in najkrajša pot, kako se znebimo navlake, ki ni nič vredna, ko se gre zares. Če pa je kdo med sorodstvom/prijatelji, ki te podpre, Gospoda vsak dan prosi zanj(o).

    Posvetna družina je dozdevna družina, naša prava Družina pa ste Vi z Gospodom. Preberite si tukaj Jezusovo Besedo Novega Življenja:

    http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+12%2C+46-50&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

    Le nadaljuj m; kdor take piše, to ni od njega, ampak je lahko le od Duha. Aleluja!

    OdgovoriIzbriši
  5. hieronim piše:
    Hvaljen Jezus !
    Tako navdihujoči čivki in komentarji, da bi jih kar bral in bral, zato težko najdem besede iz moje skromne zakladnice, ker je to zame popolno.
    Ali se lahko postavimo v kožo trpečih, po krivem obsojenih, mučenih, žrtvovanih, umorjenih ? Težko, ker mnogi še niti niso videli mrtvega človeka od blizu. Sestra smrt, ki je tako daleč, stopa z nami vsak trenutek, malo je pa le treba biti pozoren nanjo. Strah pred smrtjo je narava, Ljubezen z njo pa je po Svetem Duhu, ker Oživlja in je polna Moči !
    Mati Terezija: ''Čisto srce je svobodno srce za Ljubezen ! In odrinjeni iz družbe so Jezus !'' Invalidi, ostareli, tisti na ''minimalcu'',bolni, zanemarjeni,. … teh ljudi ne vidimo, ni jih v družbi, na cesti, prireditvah, še pri zdravniku redko,… te je imela Mati Terezija rada. In sama je imela le dve obleki !! Temu je ona rekla krpe, ker obleka je bila zanjo Obleka v Jezusu ! Solze tečejo, ko se samo dotika njene situacije, s temi ubogimi in Njeno Ljubeznijo. Totalna predanost Gospodu, ker le od Njega je dobila Moč in Ljubezen za druge. Poglejte to roko nune, ki drži sliko Matere Terezije ! Kaj ni to Ljubezen ? Oklepanje, zaupanje, ljubeča Bližina ? Moja skromna pamet doseže le do tu, vse naprej je On !
    Hvala,hvala Vam ! Aleluja !
    h.

    OdgovoriIzbriši
  6. HVALJEN JEZUS!

    Zares sem nula na POTI!
    Kaj vse drugi opazite na slikah, npr. slika mučencev, kaj vse si videl na njej ti Jona, Jaz sem videla samo lepo podobico, dokler nisem prebrala tvoje razlage.

    Mati Terezija pravi; Ko pomivaš, pometaš- počenjaš karkoli- povej Jezusu:"LJUBIM TE, JEZUS. KARKOLI BOM POČEL DANES, JE NAMENJENO ZATE, VSAKA MISEL, VSAKA BESEDA, VSAKO DEJANJE.

    Blaž Jezeršek v Družini; Sv. Jožefmarija je zapisal: "Si zares želiš biti svetnik? -Izpolnjuj majhne dolžnosti vsakega trenutka. Stori kar moraš storiti in bodi v tem kar delaš." Morda na prvi pogled to ni očitno,vendar je lahko zvesto izpolnjevanje majhnih dolžnosti kdaj pa kdaj težji križ kot enkratno herojsko dejanje.

    Meni je to zares TEŽKO !!!

    BOG Z VAMI.

    OdgovoriIzbriši
  7. Je šlo nedeljsko popoldne mimo, da še sme ne vem kdaj, ob branju zadnjega čivka. Tako da šele danes pišem komentar. Prebirala sem ga spet in spet in vpijala kot spužva vodo – Živo vodo. In sem se do podrobnosti vtiskala v spomin sliko Koptskih mučencev, da bi se jo, kot že marsikatero sliko do sedaj lahko vedno znova priklicala pred oči. To pogosto počnem – tudi če slike nimam pred sabo, si jo prikličem v mislih, v mislih potujem po njej, do vsakega detajla…. in to me vedno znova postavi «na noge«, kadar imam slabe trenutke.

    Film Tišina sem si ogledala kakšna dva meseca nazaj, pustil name močan vtis in tako kot pišeš, tudi malo zmede, ker se nenehno sprašuješ o prav in narobe, o tem, kaj bi sam storil. Do ogleda sem imela na splošno neko idealistično sliko o budistih, da še mravlji ne bi nič naredili, a Kajnov rod očitno zajeda tudi v njih. Umreti za Kristusa je direktna pot k Njemu, tisti, ki so oklevali, se zbali zase, pa ostajali v nenehnem notranjem boju.

    Ob mučencih, ob čistih in preprostih stavkih sv. Tereze smo nič. A imamo priložnost v srce vpijati njih sporočila in iz tega črpati moč, drobec po drobec ljubiti več, kot po človeško zmoremo.
    Hvala!

    OdgovoriIzbriši
  8. Pozdravljena hieronim in babica!

    Glede tega, da so reveži Jezus: seveda niso, in kdor to verjame, do smrti ne bo mogel z Njim polne Ljubezni razviti, ampak bo v večnih dvomih. Sveta Mati Terezija je bila 40. let v duhovni stiski. Pri tem je potrebno biti pazljiv: najprej se ti mora zelo Jezus na Njegovi kalvariji zasmiliti, ko je bil popolnoma zapuščen in zaničevan, četudi SVET. Šele ko imaš to globoko sočutje do Njega, in ti On odgovori, šele takrat lahko tudi do revežev v takih situacijah zavzameš stav, kot da so Jezus. Pa še takrat je nujno tole: biti morajo popolni zapuščenci, zavrženci, ne le neki slovenski reveži. Ker kdor ni popolnoma zavržen, tisti še ne sprejema Ljubezni in Gospoda. Je veliko revežev, ki so kot pijavke, kot hobotnice, kot hudiči: prideš jim pomagat, pa ti skoraj glavo odtrgajo, zvijačni so, po CSD, zdravstvu in zavodih gredo preko vrste, vpijejo, grozijo in pretepajo uslužbence. Taki demoni seveda niso nobeni Jezusi. Jezusi so tisti, ki jih je naš Peter Opeka našel na smetišču; pa tisti, ki jih je Mati Tereza pobirala nemočne na ulici. Tako da je po svetu veliko 'Jezusov', v Sloveniji pa zelo malo, ker vsakdo še vedno nekam spada. Ko pa je nekdo POPOLNOMA zavržen in nemočen, ta pa je sestra Favstina, ta pa je Jezus.

    Globoko razmišljajte o tem, sicer se zapletete v nemile stvari in duša vam ne bo ne srečna ne vesela, kot je takrat, ko se pomaga Jezusu.

    Babica: kako je to mogoče, da nisi z vso silo in vsem srcem v malih delih, ki so nujna?????????????????? To se zgodi tistim:

    - ki niso nikoli preživeli svojih let v kakšni komuni ali duhovni vadbi v samostanu, skupaj z realiziranim duhovnim učiteljem;
    - ali pa niso nikoli živeli sami, in morali poskrbeti za vse sami, z Božjo pomočjo.
    - ali pa so narobe vzgojeni in so lenuhi,
    - ali pa so zasvojeni.

    Božji ljudje in normalni ljudje delajo od jutra do večera, najnujnejše stvari za druge in zase, vmes pa mislijo na Gospoda. Če je vse porihtano, še vedno niso mlahavi: četudi utrujeni ležijo, še vedno mislijo z vso silo na Gospoda.

    Včasih vidim, da Moč, ki prihaja k vama, kar odbije, kot vodo na račjem perju. Takrat sta v grehu, greh pa je družba ljudi, ki ne slavijo Gospoda, in debate z njimi. V tej fazi tega problema še ne znata preseči, da bi se sama povrnila v pravo stanje, potem, ko občita s svetom.

    Družiti se s čutnimi uživalci - biti jim prijatelj - je kot da bi v sod zvrtali veliko luknjo. Mati Tereza je bila v svetu, a sta dve stvari drugačni: živela je skrajno asketsko, kot v samostanu; in družila se je s POPOLNOMA zavrženimi. Oboje je stanje čistih src.

    Naše polovičarstvo pa je polno nesnage v srcu.

    Pa dobro premleti vse tole, je želeti. Bistvo je v detajlih. In hvala, ker Gospoda zasledujeta!

    OdgovoriIzbriši
  9. Vmes se je pa še tiksim javila! Kakšna redkost, kakšno čast smo si zaslužili! Juhej!

    Prav govoriš. Podoba Svetega v umu nas reši, ko je naše telo kje priklenjeno, ujeto. Ko je um prav naravnan, potem gre tudi duša v pravo smer. Zato je slika lepega Jezusa ali svetnika, ki nam je pri srcu, ključna, da jo imamo vtisnjeno v spomin.

    V filmu Tišina Japonec-kristjan, ki gre v prostovoljno prisilno mučeništvo v dobro sovaščanov, jezuitskemu duhovniku reče (50:30 min):

    "Moja Ljubezen do Boga je močna. Je to enako kot vera?" Oče duhovnik mu odvrne:
    "Da, da, morala bi biti."

    Ta detajl pove veliko o režiserju Scorseseju, ki je menda nekak ateist, in je skoraj zagotovo imel kakega katoliškega duhovnika za svetovalca pri režiji; NIKOMUR NI JASNO, IN SI SPLOH IZREČI NE UPA NAGLAS, DA JE LJUBEZEN PRVA IN EDINA, VERA PA JE NJENA - BERGLA. Takšno jamranje je vera Vatikana in večine kristjanov.

    Tudi po bergli smo lahko odrešeni, a le, če jo odvržemo in začnemo Ljubiti Gospoda. Ta duhovnikov negotovi odgovor: "Da, da, morala bi biti", me spominja na tisto mijavkanje Mojzesa in njegovega brata Arona:

    "Bova li zmogla storiti, da iz te skale priteče voda?"

    Zaradi tega mijavkanja je Bog Arona ugonobil, je pa tudi jezuitske duhovnike kaznoval s strahom pred smrtjo in stopanjem po Njegovi sveti podobi. Lahko jih razumemo, a kaj ti bo življenje apostata, ki je sicer na skrivaj še veren, v resnici pa preganja kristjane?? Ni boljša smrt in odhod Domov? Takšna skrivna vera je brez veze, ker ni izpolnjena. Izpolnjena je, ko Gospoda pričaš drugim, če Ga res imaš. Brez te izpolnitve je vsak kristjan le oblečena opica.

    Bojim se, da si tudi ti tiksim malo te jezuitove narave, se ti ne zdi? Te bo to spet v polžjo hišico pognalo za 6 mesecev - in dan?

    Pa zdravstvuj in skači, ne stoj.

    OdgovoriIzbriši
  10. Hvala Jona, večkrat prebrala, razumela in bom poskušala upoštevati IN VEČ BOM MISLILA NA FAUSTINO najsvetejšo.
    ZBOGOM.

    OdgovoriIzbriši

Blogger vsili nek sistem preverjanja s sliko, da vidi, če niste robot. Prosim, znajdite se, včasih deluje, včasih pa so težave? Lahko komentirate kot 'anonimni', 'ime' ali 'Google Račun' - vaš račun bo povsem neviden tako bralcem kot avtorju bloga.

Komentarji, nepovezani s temo ali neumestni (npr. zahteve po dokazih o obstoju Boga in podobne neumnosti), se brišejo.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.